"Zadnje čase se je v javnosti veliko govorilo, da ženske hodijo v varne hiše zato, da bi dobile stanovanje. Nekateri si varne hiše predstavljajo kot wellness centre, kamor gredo ženske na počitek. Po drugi strani pa nas predstavljajo kot skupino, ki ženske vsepovprek sprejema, čeprav vemo, da si izmišljujejo, a rabimo številke. Me smo se odločile za odgovor na take za lase privlečene neresnice. Tovrstne izjave še bolj omejujejo žrtve nasilja, da bi poiskali pomoč," nam pove Špela Veselič iz društva SOS telefon, ki bo odgovor s sodelavkami podala na četrtkovi okrogli mizi z naslovom "Varne hiše: ne bodi jih treba?".
Kaj? Varne hiše: ne bodi jih treba?
Kdaj? četrtek ob 18. uri
Kje? Dunajska 20
Tam bodo razpravljali o pomenu programov varnih hiš, vplivu javnega mnenja na njih, pregledali bodo obstoječe stanje in načrte za prihodnost. Glavni poudarek pa bo seveda dan temu, ali so hiše res "nebodijihtreba".
Kot pravi Veseličeva, je to, da bi ženska šla v varno hišo le zaradi stanovanja, malo verjetno. Najprej mora namreč poklicati na SOS telefon, kjer dobi informacijo, ali sploh je prostor.
Veseličeva o nekaterih pogojih bivanja v varni hišiDo 22. ure morajo biti noter, dežurati morajo, ne morejo iti s prijateljicami na kavo ...
Klicateljica se z usposobljeno svetovalko pogovori in opiše, kaj se ji dogaja. Svetovalka nato oceni, ali je smiselno razmisliti o varni hiši, saj za vse ženske to ni primerna pomoč.
Le genij bi jih lahko tako "farbal"
Nato se dogovorita za uvodni razgovor. Tam se z žensko pogovorita dve delavki in ji pojasnita pogoje, pod katerimi ostali v varni hiši živijo. Ko pride v hišo, dobi svojo svetovalko, s katero gre skozi svetovalni proces. "To so vse koraki, kjer vidiš, ali te oseba naokoli prenaša ali ne. Da te bo nekdo na toliko stopnicah 'farbal', mora biti pa res genij," dodaja Veseličeva.
