V Pionirsko knjižnico Rotovž, ki je le ena izmed 14 varnih točk v Mariboru, se je pred časom zatekel osnovnošolec in prijavil medvrstniško nasilje. Gre za prvi primer iskanja pomoči v varnih točkah, ki so otrokom na voljo, če se znajdejo v težavah.
Ukrepi. “Vsak razred ima svoje ukrepe, ki so jih predlagali otroci. Ker ti niso dani od zunaj, ampak so plod skupnega dela in odločitev učencev, je več možnosti, da učenci pravila in ukrepe tudi upoštevajo,” pojasnjuje Preglova.
“Nasilje je prisotno na vsaki šoli. A otroci niso zlobni, problematične jih naredimo, ko se na nasilje ne odzovemo,” poudarja Davorka Pregl z Osnovne šole (OŠ) Slava Klavora, ki je poleg OŠ Prežihovega Voranca edina od zgolj dveh mariborskih osnovnih šol, ki sta vključeni v Unicefov projekt Povej! za varno šolo.
“Opažamo, da so učenci postali na verbalno nasilje občutljivi, kar tudi povedo. Pozorni smo na žaljivke,” pravi Janja Bukovec, ravnateljica OŠ Prežihovega Voranca, kjer je vsak učenec devetega razreda tudi zaščitnik učenca prvega razreda.
“Malčke spremljajo celo leto, se z njimi srečujejo v času odmorov in ob drugih prireditvah ter se z njimi pogovarjajo,” dodaja socialna delavka Zlatka Šalamon.
Starši si zatiskajo oči
Psiholog Helidor Cvetko vidi vzrok medvrstniškega nasilja predvsem v vedno večjem egoizmu mladih in brezumnem stopnjevanju tekmovalnosti. Več je fizičnega nasilja, a prevladuje psihično, ki ga je težje prepoznati in lažje opravičiti, pravi Cvetko, ki ob delu s starši ugotavlja, da ti poznajo problematično plat otroka, pa si tega nočejo priznati ali pa z zanikanjem otroku dajejo potuho.