"Inovativnost pri trgovcih nima meja," je danes povedal varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek, ki je svojo funkcijo nastopil marca. Od takrat se je srečal z vsemi pomembnejšimi akterji v verigi s preskrbo s hrano ter opravil več pogovorov z agencijo za varstvo konkurence. Agenciji varuh lahko preda svoja opažanja, sume glede morebitnih nepoštenih praks, sam pa pristojnosti za sankcioniranje nima.
Z agencijo so se dogovorili o strategiji za preprečevanje nepoštenih praks, pri čemer je Podgoršek prepričan, da bi z agresivnim pristopom lahko naredili več škode, kot koristi, zato bodo s konkretnejšimi postopki počakali do jeseni. "Menim, da je dialog eno od dobrih orožij za preprečevanje nekaterih zgodbic, ki so se v tem času začele odvijati tudi v slovenskem prostoru," je na novinarski konferenci pojasnil Podgoršek.
Če bodo v jeseni ugotovili, da dialog ni obrodil sadov, bo agencija za varstvo konkurence prejela prijave o sumih na nepoštene prakse in jih začela po uradni poti preganjati, je zagotovil Podgoršek.
Nepošteno!
Podgoršek je pri svojem delu naletel na kopico nepoštenih praks, ki se sicer izvajajo po celotni verigi, skoncentrirane pa so predvsem pri velikih trgovcih. "Inovativnost velikih trgovcev včasih preseneča tudi mene," je dejal in dodal, da so za vsakega značilne specifične nepoštene prakse.
Podrobnosti o tem, katere je moč zaslediti v določeni trgovski verigi, Podgoršek ni razkril, je pa na splošno orisal, kakšne težave zaznava. Tako je denimo zasledil težave s plačilno nedisciplino, predvsem pri suhem blagu z daljšim plačilnim rokom, omejitve trgovcev pri plačevanju zamudnih obresti, ugotovil pa je tudi, da ena trgovska veriga v primeru, ko želi dobavitelj prodati terjatev za neplačan račun, tudi v svojo korist vzame določen odstotek terjatve. "Absolutno nepošteno," je dejal varuh in izrazil pričakovanje, da bodo to anomalijo čim prej odpravili.
Težave se pojavljajo tudi zaradi številnih popustov, ki jih zahtevajo trgovske verige, npr. za prisotnost na policah. "Ti procenti kar letijo," je dejal Podgoršek. Ena trgovska veriga je začela junija denimo zaračunavati še odstotek za promocijo slovenskega sadja in zelenjave, a je varuhu to uspelo preprečiti, eden od trgovcev, ki nima težav z denarjem, pa blago plača prej, a za to zahteva popust.
Vsi imajo tudi vsaj eno pošteno prakso
Varuh, ki sebe vidi kot nekakšnega "sindikalista" dobaviteljev, slednje zato poziva, naj ga sproti obveščajo o nepoštenih praksah. "Ko je aneks enkrat podpisan, je podpisan, če ga ni in se pogajamo, pa lahko preprečimo pritisk na dobavitelja," je dejal.
Podgoršek želi pri svojem delu sicer promovirati pozitivne prakse, ki jih prav tako opaža v slovenskem prostoru. Vsak od treh največjih trgovcev - naštel jih je po abecednem redu od Mercatorja do Spara in Tuša - ima vsaj eno zanimivo pozitivno prakso. "Vsi na svoj način promovirajo domačo proizvodnjo," je dejal.
Opaža tudi, da je nekaterim zadružnim sistemom uspelo združiti več pridelovalcev in da so tako postali pomemben sogovornik zaenkrat še vedno močnejšim trgovskim verigam. "Imam občutek, da je začel tudi zadružni sistem dihati pozitivno v smeri sodelovanja in s tem povečevanja svoje moči v pogajanjih," je dejal varuh.
Če bo slovenski potrošnik iskal slovensko, se bo izšlo
Pozitivne prakse opaža tudi pri diskontnih trgovcih, ki znajo poslovati z bistveno nižjo maržo kot največji trije trgovci. "Nekateri slovenski izdelki in drugi so pri diskontnih trgovcih kar cenejši. Seveda je storitev prodaje bistveno slabša, ampak so marže skoraj takšne, kot si jih morda vsi skupaj želimo. So sprejemljive in razumljive," je dejal.
Ob tem je dodal, da znajo v akcijah tudi največji trije trgovci prodajati z nizko maržo. "Tudi veliki znajo delati z bistveno nižjo maržo, če želijo. To je dobro. Če je interes na obeh straneh in če bo slovenski potrošnik iskal slovenske izdelke, ni razloga, da veriga ne bi delovala v pozitivni smeri," je sklenil Podgoršek.
Zakaj v Mercatorjevih prodajalnah prodajajo gnile(popolnoma rjave banane) po -50%. Mislim,da takšna roba sploh nebi smela bit na policah. Kaj delajo inšpektorji,da tega ne vidijo. Zakaj se zatiska oči pred takšnim barabinstvom in ne kaznuje!!?
Dve stvari sta mi padli v oči:"Težave se pojavljajo tudi zaradi številnih popustov, ki jih zahtevajo trgovske verige, npr. za prisotnost na policah. "Popust za prisotnost na policah? Bedast! Sej to je glavna dejavnost trgovcev, dajanje blaga na… ...prikaži več police...in za to računajo popust??? Se norca delajo al kaj?"Pozitivne prakse opaža tudi pri diskontnih trgovcih, ki znajo poslovati z bistveno nižjo maržo kot največji trije trgovci"Torej če malemu proizvajalcu želim privoščiti več moram kupovati v diskontnih trgovinah.
Kakšen članek, toliko napisanega, pa skoraj nič povedanega, sploh pa nič novega. Toliko ene propagande za slovensko hrano, da ne morš verjet. Kar se tiče konvencionalno pridelane, se lahko primerja s tujo, drugo je pa bio in eko ali sploh… ...prikaži več po demeter standardu. Klasična pridelava vsebuje pesticide, herbicide, meso vsebuje rastne hormone, antibiotike, itd. Živino futrajo s krmili, ki vsebujejo tudi GSO živila. Končni izdelki, ne samo mesni pa vsebujejo mnogo aditivov, konzervansov, prevsem pa sojin lecitin, ki je najbrž spet produkt GSO soje. Pridelava po bio standardih je pa predraga in za trgovce nezanimiva. In še enkrat sprašujem zakaj bi bila slovenska hrana toliko boljša od uvožene. Država ji ne da je prednosti, kmetje se pa po večini ne povežeje v večje sisteme kot so zadruge.