Perutninske paštete se po pojasnilih ZPS uvrščajo med energijsko bogatejša živila, k njihovi energiji pa pomemben delež prispeva maščoba, saj je je v povprečju v sto gramih izdelka dobrih 25 gramov.
"Živila z veliko maščobe običajno vsebujejo malo esencialnih hranil, zato je smiselno poskrbeti, da so na naših krožnikih samo občasno in v manjših količinah," je navedla prehranska strokovnjakinja ZPS Tanja Pajk Žontar in dodala, da lahko hranilno vrednost kosa kruha s pašteto povečamo z dodatkom večjega kosa solate, na palčke narezanega korenja ali paprike, ali pa pašteto "posujemo" s kalčki.
Na testu so ugotovili, da sedem od 12 preverjanih paštet vsebuje vsaj enega ali več ojačevalcev arome, pozitivno pa je, da med njimi ni bilo paštet, ki jih oglašujejo otrokom. Po mnenju strokovnjakov je mogoče doseči dober okus paštete z uporabo kakovostnega mesa in primernih začimb, zato ZPS ocenjuje, da uporaba ojačevalcev arome ni upravičena.
Podobno velja tudi za konzervanse. Pet od sedmih piščančjih paštet in ena kokošja so vsebovale konzervans E 250, ki se sicer dodaja v minimalnih količinah skupaj s soljo, predvsem zato, da zagotovijo želeno rožnato barvo paštete. Po oceni Pajk Žontarjeve je "atraktivnejšo" barvo mogoče dobiti tudi z dodajanjem na primer paprike.
Zelo dober le en vzorec
Senzorične ocene testiranih paštet so po pojasnilih Pajk Žontarjeve pokazale, da Slovenci ne izbiramo med ravno senzorično vrhunskimi perutninskimi paštetami, saj je oceno zelo dobro dobil le en vzorec piščančje paštete za otroke.
ZPS potrošnikom pri izbiri paštet svetuje, naj berejo označbe. Mnogi podatki, vsebnost mesa, maščob, soli, konzervansov in podobno, so lahko dober pokazatelj kakovosti izdelka. Ob tem so še opozorili, da je treba odprto pašteto hraniti v hladilniku, njeno vsebino pa porabiti v enem dnevu.
