"Vedno slabše nam gre"

Plače stagnirajo že več let, realno pa se iz meseca v mesec celo zmanjšujejo, je svoje razloge za stavko pojasnil zdravstveni tehnik Jordan Starc. "Opravljamo tudi po sedem in več nočnih služb, delamo po dva vikenda in več na mesec, za paciente smo v službi vse praznike in dela proste dneve, pri tem pa vse slabše živimo in vse težje preživljamo svoje družine. V vseh letih se je nabralo preveč neizpolnjenih obljub in povečevanja ugodnosti, ki pa na koncu zadevajo le nekatere ‘izbrane’ v državi," je še dodal.

Poleg zdravstvenih delavcev so nezadovoljni tudi učitelji.  "Trenutno stanje ni v redu; poslušamo, da so se nam plače zvišale, a tega ne občutimo; ravno nasprotno – vedno slabše nam gre," je svoje razloge za stavko pojasnila srednješolska profesorica Barbara Bračič. "Ta stavka je opozorilo, in če z njo pokažemo, da nekaj ni v redu, potem je dosegla svoj namen." Učitelji menijo, da jih država ne ceni dovolj. "Za poučevanje v srednji šoli je zahtevana univerzitetna izobrazba in njihova naloga je kakovostno prenašati znanja na mlajše, zaradi česar imajo veliko odgovornost," dodaja Barbara Bračič.

Največja stavka
V naslednjih tednih bo delo protestno prekinilo kar 450 tisoč delavcev iz javnega in zasebnega sektorja, kar bo največja splošna stavka v Sloveniji. Prvi, ki napovedujejo stavko, bodo avtoprevozniki, ki so za 25. januar napovedali zaporo avtocestnega križa. V sredo, 30. januarja, bodo delo prekinili javni uslužbenci, policisti, cariniki zdravstveni delavci in učitelji; skupaj kar 135 tisoč ljudi. Šestega februarja pa sledi splošna stavka delavcev zasebnega sektorja, združenih v zvezi svobodnih sindikatov, sindikatov kovinske in elektroindustrije ter sindikatov tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije.

Čigava je krivda
Nevenka Lekše, predsednica sindikata zdravstvenih delavcev, pravi, da je splošna opozorilna stavka usmerjena predvsem proti vladi in ministru za javno upravo Gregorju Virantu, ki nočeta uresničiti decembra 2006 podpisanega dogovora. Ta določa, da so javni uslužbenci upravičeni do plačila razlike med predvideno in dejansko inflacijo. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je krivdo za stavko pripisal delodajalcem in ne vladi. "Želimo, da bi se pogajalci tako v javnem kot v zasebnem sektorju vendarle dogovorili za pogajalsko mizo, kajti stavka ni naš cilj, je le sredstvo za dosego cilja," pojasnjuje Semolič.

Vlada bi popustila
Minister za javno upravo Virant je še vedno prepričan, da stavke v javnem sektorju ne bo. Kot je pojasnil, bodo dali sindikatom možnost, da sami predlagajo oziroma izberejo ustrezno kombinacijo plačnih povišanj v letošnjem letu. Edina omejitev je, da ta povišanja ne bi znatno presegla rasti produktivnosti. Predsednik vlade Janez Janša sicer vidi osnovno dilemo pri zahtevah sindikatov javnega sektorja v tem, kako realizirati tisto, kar je bilo dogovorjeno, ne da bi to vplivalo na inflacijo. Urad za makroekonomske analize trdi, da stavke za makroekonomski položaj Slovenije ne bodo imele pomembnejših posledic, razen ob daljših prekinitvah dela. Zavod za zdravstveno zavarovanje pa bo ob stavki medicinskih delavcev spremljal zagotavljanje pravic svojih zavarovancev.