Januarski dvigi cen mlečnih izdelkov, kruha in nekaterih vrst mesa ob koncu leta 2011 verjetno ne bodo edini v vrsti letošnjih podražitev. Ob tem je v ospredje prišla diskusija o dohodkovnih razmerjih v prehranski verigi, o čemer bodo danes razpravljali na odboru DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Srečko Čater, predsednik Sindikata kmetijstva in živilske industrije, opozarja, da se je položaj "primarnih členov" trgovske verige v zadnjih letih opazno poslabšal. Sam meni, da se lahko monopolu trgovskih organizacij postavimo po robu z dobro premišljenimi zakonskimi določili ali pa z dogovorom, a zakonsko urejanje se zdi bolj realno. Na ministrstvu za kmetijstvo so ustanovili delovno skupino, ki bo pripravila kodeks pravičnih odnosov v celotni verigi preskrbe s hrano. Ciljajo predvsem na nižje marže na osnovna živila. "Pričakujemo, da bomo v okviru delovne skupine ministrstva, kjer smo že prisotni vsi deležniki, k izboljšanju delovanja živilske verige pristopili analitično. Naloga omenjene delovne skupine pa je tudi ta, da prouči dobre prakse primerljivih držav," nam je dejala Mija Lapornik, izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenija (TZS).
Najšibkejši člen na najslabšem
"Dejstvo je, da delitveno razmerje nikoli ni v korist primarne proizvodnje in predelave. Če vse seštejemo, je vedno v korist trgovine. Če vzamemo denimo meso oziroma mesne izdelke, proizvajalec v najboljšem primeru dobi 40,6 odstotka, trgovec pa 59,4. Če gre za blagovno znamko trgovine, trgovec v najboljšem primeru dobi 43 odstotkov. Pri nas trgovina pobira tudi do 70 odstotkov," pojasnjuje Čater in dodaja, da se je v zadnjih letih razmerje precej poslabšalo v škodo primarne proizvodnje. Pri mesu trgovec dobi 52 odstotkov, pri mleku 54, pri kruhu tudi do 60 odstotkov. "Pri kruhu je treba poudariti to, da je neprimerno, da se po horizontali dvigujejo cene zaradi podražitve osnovne surovine – moke. Moka kot moka je udeležena z maksimalno 20 odstotki. Če se moka podraži za 10 odstotkov, je to 0,2. Zakaj bi potem trgovec moral dobiti večji delež, če ima že zdaj 63 odstotkov od končne cene? Trgovec nima nič več snovnih stroškov s prodajo proizvoda, če se je podražila osnovna surovina."
Zaenkrat ponekod še brez dviga cen
Nekateri proizvajalci so prejšnji teden že napovedali podražitve, trgovci pa se niso jasno opredelili. Lapornikova meni, "da trgovska podjetja delujejo v korist potrošnika, saj mu ponujajo kakovostno raznovrstno blago po kar najbolj ugodnih cenah. Večina trgovcev je v preteklih letih optimirala svoje poslovne procese in optimizacijo poslovanja jemljejo kot svojo stalnico. Za vsako povišanje cen, prejeto s strani dobaviteljev, pa terjajo argumentacijo, le - tej pa sledijo pogajanja: dejstvo pa je tudi, da nekateri trgovci ocenjujejo, da v okviru svojih lastnih pekarn cen kruha in pekovskih izdelkov zaenkrat še ne bodo dvigovali." Poudarja, da je Slovenija kot del globalnega trga podvržena svetovnim vplivom, kjer so cene narasle.
