Neizglasovani zakon o zaključku denacionalizacije po mnenju ministra
Lovra Šturma pomeni
"veliko škodo za nas in za davkoplačevalce, kajti zaostajanje pri reševanju
denacionalizacijskih zadev bo pomenilo dodatno, kar znatno obremenitev za državni proračun".
Krivce za nesprejetje zakona vidi v državnem svetu, strankah opozicije in DeSUS-u,
"ki so izrazito nasprotovali sprejetju tega zakona". Ali je za takšen izid glasovanja
kriva bojazen pred morebitnim referendumom, minister ni mogel odgovoriti.
Šturm je dodal, da so zakon pripravili zaradi lanskih sodb sodišča za evropske pravice. Iz
sodb je bilo razvidno, da bi upravičenci pred evropskim sodiščem uspeli, zaradi česar bi bile
odškodnine višje.
Zakon padel
Pri ponovnem odločanju o zakonu o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja je
39 poslancev glasovalo za zakon, 21 pa proti njemu. Ker je bilo pri ponovnem odločanju po vetu DS
za potrditev zakona potrebnih 46 glasov, zakon ni bil potrjen.
Navzoči poslanci so večinoma glasovali v skladu z napovedmi. Med tistimi, ki so glasovali za
zakon, je bil tudi poslanec narodnosti
Roberto Battelli. Od 67 navzočih poslancev se jih je sedem vzdržalo glasovanja.
Med njimi je bilo šest poslancev SDS:
Srečko Hvauc,
Danijel Krivec,
Mitja Ljubeljšek,
Branko Marinič,
Miro Petek in
Bojan Starman ter poslanec SLS
Josip Bajc.
|
Zakon podpirajo v koalicijskih SDS, NSi in SLS. © BOBO
|
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt je v imenu predlagatelja dejal, da zakon ne širi kroga upravičencev niti ne omogoča uveljavljanja novih pravic.
Ker denacionalizacijski postopki trajajo nedopustno dolgo, to po njegovem ruši tudi zaupanje v načelo pravne države. Z zakonom naj bi med drugim zmanjšali dodatne stroške, ki jih povzroča nedokončana denacionalizacija.
Proti zakonu, proti odločbi ustavnega sodišča
Jožef Horvat (NSi) je pri predstavitvi stališč poslanskih skupin spomnil, da je ustavno sodišče podalo številna opozorila o neukrepanju pristojnih državnih organov in zahtevalo čimhitrejše reševanje denacionalizacijskih postopkov. Zato meni, da "kdor bo glasoval proti zakonu, bo glasoval proti odločbam ustavnega sodišča" . Po mnenju Mitja Ljubeljška (SDS) pa nasprotniki zakona tega tako ali tako ne bi podprli zaradi ideološkega nasprotovanja Cerkvi.
Miran Potrč (SD) je v razpravi menil, da vlada zavaja javnost, ko trdi, da zakon ne širi kroga upravičencev. Pri obrazložitvi glasu pa je dejal, da po njegovem ni pametno, da koalicija tak zakon sprejme zgolj s podporo treh koalicijskih strank in kvečjemu še poslanca narodnosti. Pavel Gantar (Zares) je ocenil, da zakon omogoča obnovo pravnomočno že zaključenih postopkov.
