Šola je že sama po sebi za nekatere starše lahko velik finančni zalogaj. Poleg šolskih potrebščin, stroškov malice in prevozov pa morajo starši dovolj sredstev prihraniti še za šolske ekskurzije, tako enodnevne kot večdnevne, ter šole v naravi. Stroški in predvideno število ekskurzij ter šol v naravi se razlikujejo od šole do šole. Preverili pa smo tudi, kaj preostane staršem, ki tovrstnih izletov svojim otrokom ne morejo privoščiti.
Izkušnje staršev in otrok so večinoma pozitivne
Kakšne so njihove izkušnje, koliko šol v naravi in ekskurzij organizirajo na šolah, ki jih obiskujejo njihovi otroci, in koliko zanje odštejejo, smo povprašali tudi pet staršev učencev in dijakov.
1. Tri dni za 90 evrov: "Cena se mi zdi sprejemljiva"
"Hčerki, stari 7 in 9 let, hodita na OŠ Kolezija. V prvem razredu šole v naravi nimata, je pa v drugem in tretjem. Mislim, da lokacijo določi kar šola sama. Kakšne so manj atraktivne, druge bolj, a se mi zdi, da to za otroke ne igra velike vloge, bolj jim je pomembna celotna izkušnja, spanje s sošolci in program. Lani je že ponudnik organiziral odličen program. Tudi cena se mi zdi sprejemljiva, starejša hči, ki je letos 3. razred, je šla konec aprila na ekskurzijo za tri dni za ceno 90 evrov, omogočili so tudi možnost plačila na dva ali tri obroke. Po mojem mnenju bi lahko kam peljali že prvošolčke, ki so tovrstnih potovanj vajeni že iz vrtca. Nasploh se mi zdi smiselno, da bi vsako leto imeli šolo v naravi, vsaj tri dni, saj se tam otroci drugače povežejo med seboj kot v šoli. Ekskurzij sicer na naši šoli ni veliko, je pa toliko več športnih in kulturnih dogodkov (kino, muzej, opera, drsanje …)," pravi ena od mam, s katero smo govorili.
2. Starši nimajo besede, a je šola dober organizator
"Vsako leto se organizira šola v naravi, prav tako pa so na voljo tudi različne ekskurzije. Glede na dosedanje izkušnje se nam zdijo cene teh dejavnosti sprejemljive, kar pomeni, da so dostopne večini družin. Seveda pa je otrokov entuziazem za posamezne ekskurzije odvisen od teme, saj so nekatere bolj v skladu z njegovimi interesi kot druge," pa pravi mama petošolca na Osnovni šoli Franca Rozmana Staneta v Ljubljani.
"Kljub temu da kot starši nimamo neposrednega vpliva na odločitve o destinacijah ali cenah teh dejavnosti, moram reči, da smo z načinom, kako šola upravlja s temi programi, precej zadovoljni. Zdi se, da šola uspešno uravnoteži izobraževalne cilje z zabavnimi elementi in skrbi za to, da so stroški v razumnih okvirijh," pojasnjuje, a dodaja, da bi si mogoče starši vseeno želeli večje vključenosti pri odločanju o teh dejavnostih. "Mislim, da bi sodelovanje med starši in šolo pri načrtovanju predvsem šole v naravi lahko pripomoglo k še večji transparentnosti in zadovoljstvu vseh vpletenih. Morda bi lahko šola v prihodnje razmislila o uvedbi mehanizmov, kot so ankete o interesih ali predloge za destinacije, ki bi staršem omogočili, da izrazijo svoje mnenje."
Do zdaj so šolo v naravi organizirali trikrat, vsakič je trajala po pet dni. Zaradi izrednih okoliščin, povezanih s covidom-19, je prvi dve leti šola v naravi odpadla. Vse lokacije so bile znotraj Slovenije – otroke so peljali na Pohorje, na Pokljuko ter na območje ob Kolpi. "Kar zadeva stroške, je bila najdražja šola v naravi smučanje na Pohorju, kjer je cena znašala okrog 220 evrov. Ta cena je vključevala prevoz, nastanitev, obroke in vse aktivnosti, kar se mi zdi razumno glede na to, kaj vse je bilo vključeno v program. Na voljo smo imeli plačila v obrokih. Tujina kot destinacija za šolo v naravi zaenkrat ni prišla v poštev," razloži.
3. Ekskurzija v Madrid: Za štiri dni 600 evrov
"Mlajša hči obiskuje 6. razred osnovne šole Vič, na leto pa imajo večinoma po eno ekskurzijo in eno šolo v naravi. Starši o destinaciji in ceni za ekskurzije in šole v naravi nimamo besede, a sta šli obe hčerki vedno z veseljem na izlet. Kaj jima je bilo pač bolj zanimivo, kaj pa manj. Starejša hči, ki obiskuje prvi letnik Gimnazije Poljane, pa je bila februarja letos na ekskurziji v Madridu. Za štiri dni smo odšteli 600 evrov, z izletom je bila zelo zadovoljna," pojasnjuje še ena od sogovornic.
4. Starše so vprašali, ali naj šola sploh izvede nekoliko dražjo ekskurzijo
Tudi na sežanski gimnaziji načrtujejo ekskurzije na bolj oddaljene destinacije. Kot pojasnjuje mama dijaka, ki obiskuje prvi letnik, v naslednjem šolskem letu načrtujejo štiridnevno ekskurzijo v London. "Zaradi dokaj visokih stroškov so organizirali poseben sestanek, na katerem smo se starši opredelili, ali naj šola sploh izvede ekskurzijo. Od 56 prisotnih staršev jih je 54 glasovalo za. Šele potem je šla šola v pridobivanje ponudb. Na osnovi konkretne ponudbe smo starši podali informativne prijave. Če bi jih bilo manj kot 48, bi šola odstopila od organizacije. Bilo jih je veliko več, zato bo ekskurzija izvedena," pravi.
"Zdi se mi odlično, da je šola pripravljena prevzeti organizacijo tovrstnih ekskurzij in jih tudi izvesti. Znesek ni nizek, vendar je pohvalno, da se so organizacije lotili hitro in tako staršem (in tudi otrokom, saj gre za srednješolce) dali možnost, da do omenjenega datuma prislužimo in prihranimo potrebna sredstva," še dodaja.
5. Izleti in ekskurzije večkrat letno, a stanejo le nekaj dodatnih evrov
"Oba starejša otroka obiskujeta OŠ Milojke Štrukelj v Novi Gorici, kjer so izleti in ekskurzije po navadi zelo ugodni, po nekaj evrov, ki jih plačamo ob položnici. Na ekskurzije gredo večkrat letno, a večinoma kam v bližino. Šole v naravi starši plačujemo po obrokih, najdražja je šola v naravi za smučanje, kjer je treba poleg bivanja in avtobusa plačati tudi smučišče. Če kateri od staršev ne zmore plačati šole v naravi, odda na šolo vlogo za pomoč, kjer mu iz šolskega sklada krijejo del šole v naravi," pravi še ena sogovornica.
Možna tudi subvencija ministrstva
Šolo v naravi pa sofinancira in subvencionira tudi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Ko gre za sofinanciranje šole v naravi, je treba ločiti med financiranjem obveznega programa osnovne šole, ki se izvaja kot šola v naravi, eni generaciji učencev letno ter med dodatnimi šolami v naravi.
Iz državnega proračuna se namreč zagotavljajo le sredstva za financiranje obveznega programa osnovne šole, ki se izvaja kot šola v naravi, eni generaciji učencev letno, več kot eni generaciji učencev letno pa učencem, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalne programe za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.
Država krije plače delavcev v šoli v naravi ter stroške zunanjih izvajalcev "največ do višine trikratnika cene bivanja učenca v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) na dan".
Ministrstvo za eno šolo v naravi na generacijo poleg sredstev za plače zagotovi 82,20 evra na učenca. Za učence, vključene v prilagojeni ali posebni program osnovne šole, ter za učence, nameščene v strokovnem centru za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, so sredstva višja.
Pri udeležbi učenca, ki ima z odločbo o usmeritvi dodeljenega stalnega ali začasnega spremljevalca in je vključen v program osnovne šole oziroma prilagojeni program osnovne šole, se zagotovi dvojni znesek sredstev na učenca za šolo v naravi (prek dodatnega zahtevka), ki je sofinancirana s strani ministrstva, in sicer enkrat v času šolanja učenca.
Za leto 2024 se je po sklepu o merilih za zagotavljanje sredstev za sofinanciranje in subvencioniranje materialnih stroškov šole v naravi za sofinanciranje zagotovilo 1.937.420,20 evra.
Omogočajo tudi dodatno subvencioniranje
Učencem, ki se udeležijo sofinancirane šole v naravi, pa zaradi socialnega položaja družine ne zmorejo plačati prispevka, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zagotavlja še dodatno denarno pomoč (subvencioniranje).
"Osnovnim šolam se zagotovijo sredstva višini najmanj 15 % in največ 40 % od sredstev za sofinanciranje šole v naravi. Ta delež se določi ob upoštevanju deleža učencev šole, ki so bili upravičeni do subvencije malice v mesecu januarju koledarskega leta in od razpoložljivih proračunskih sredstev v finančnem načrtu ministrstva," razložijo.
Osnovnim šolam s prilagojenim programom, zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki izvajajo osnovnošolski program, ter strokovnim centrom za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, pa se zagotovijo sredstva za subvencioniranje šole v naravi v višini 30 % od sredstev.
V letu 2024 je za subvencioniranje šole v naravi dodatno namenjenih 486.508,91 EUR.
Za dodatne šole v naravi krijejo le stroške delavcev
So torej pri dodatnih šolah v naravi, ki so, kot smo že ugotovili iz izkušenj staršev, na večini slovenskih šol organizirane precej pogosto, starši prepuščeni sami sebi?
"Tudi za dodatne šole v naravi se zagotavljajo sredstva za plače spremljevalcev in za dodatek za delovno dobo, ostale stroške pa krijejo drugi viri (starši, šolski sklad, občine). Te šola organizira v dogovoru s starši," pravijo na ministrstvu.
V vsakem primeru pa so šole najmanj tri mesece pred izvedbo šole v naravi dolžne starše učencev, za katere se bo organizirala šola v naravi, seznaniti z vsebino posamezne šole v naravi, z načinom sofinanciranja in z višino elementov za določitev cene ter z določitvijo prispevka učenca za šolo v naravi, dodajajo. "Šola mora starše seznaniti tudi z višino prispevka učencev za vsako posamezno izvedbo šole v naravi in jih seznaniti z možnostjo subvencioniranja šole v naravi."
Šolam krijejo materialne stroške
Kako pa je pri ekskurzijah, ali so tudi na tem področju socialno šibkejši učenci upravičeni do sofinanciranja?
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pravijo, da se šolam in zavodom zagotavljajo sredstva za kritje vseh materialnih stroškov, ki so vezani na izvedbo programa ter v skladu z učnim načrtom. "V letni obseg sredstev so tako vključena tudi sredstva za izvedbo obveznih ekskurzij učencev. Pri razporejanju sredstev so šole in zavodi avtonomni in v svojem finančnem načrtu sami načrtujejo porabo sredstev glede na svoje potrebe in prioritete," pojasnjujejo.
Kriteriji za pridobitev sredstev iz šolskega sklada
Če se dijak želi udeležiti izbirne ekskurzije in za to nima dovolj finančnih sredstev, se lahko torej z vlogo obrne tudi na šolski sklad.
Za učence, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevka za šolo v naravi, šola pri določitvi višine dodelitve sredstev upošteva zlasti naslednje kriterije:
- prejemanje denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu,
- višina dohodkov na družinskega člana,
- višina otroških dodatkov,
- brezposelnost staršev,
- dolgotrajna bolezen v družini,
- dolgotrajnejši socialni problemi in druge specifike v družini.
Marjan Kampuš, ravnatelj Srednje šole Slovenska Bistrica pravi, da zbran denar v šolskem skladu namenjajo tako za omogočanje storitev, ki niso del programa (naravni govorci, nakup nadstandardne opreme za raziskovalno dejavnost ipd.) kot za pomoč dijakom, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin (plačilo prevozov in vstopnin za obvezne ekskurzije, plačilo vstopnic za maturantski ples, udeležba na zaključni ekskurziji, nakup mesečnih vozovnic za javni prevoz ...).
"Šolski sklad pridobiva sredstva iz donacij staršev in podjetij, prostovoljnih prispevkov ob božično-novoletnem koncertu in namenitve dela dohodnine. Letno se v skladu nabere med štiri in pet tisoč evrov," še pravi. V letošnjem šolskem letu so že realizirali vse izbirne ekskurzije, dijaki pa so imeli možnost izbirati med potovanji v Beograd in Novi Sad (3 dni, 250 evrov, avtobus), predbožični Dunaj (1 dan, 57 evrov, avtobus) in Pariz (5 dni, 660 evrov, letalo).
Starši plačujejo kurbanje in fukarjenje učiteljskih izmečkov! Govna nagnat na zavode ali v prava kurbišča ali naj zabitim učiteljicam kurbanje plačuje zajedalski ološ štrukelj!
Ne bom komentiral ekskurzij na neke fancy destinacije (o čemer smo v nasih osnovnošolskih časih samo sanjali), ampak vsaj kar se tiče sole v naravi, so cene zmerne. Na obeh ŠVN, zimski in poletni, so bili otroci nastanjeni v domovih… ...prikaži več CŠOD, ki so menda v lasti MVI. Če je komu financiranje ŠVN predstavljalo problem, imamo v ta namen šolski sklad. Mislim, da nihče od naših otrok ni izpistil ŠVN, ker starši ne bi zmigli plačila.
Vse te ekskurzije, športne dneve, izlete in podobne zadeve bi morala v celoti pokrivati država..Da ne govorim o malicah in kosilih. Mater, če imamo za bombe in strelivo, bomo menda dali tudi za lastne otroke, da se ne bodo že… ...prikaži veče v teh letih delili na bogate in revne..