"Veliko govorili o vojni in zmagah"

Predsednik republike Borut Pahor je sprejel slovenskega arheologa in etnologa Ivana Šprajca, vodjo mednarodne skupine izvedencev za majevsko zgodovino, ter mu izročil Kogojevo jabolko za izjemne dosežke in navdih. Čestital mu je v imenu cele države in dejal, da je dosežek veliko delo. Šprajc je bil nagrade vesel, dejal pa je, da se ob podelitvi počuti tudi nekoliko nelagodno, saj ni edini v Sloveniji, ki je dejaven na področju, za katerega je bil nagrajen.

O civilizaciji Majev je dejal, da je bilo življenje takrat močno drugačno v primerjavi z današnjim časom. "Bi se pa dalo potegniti določene vzporednice," je povedal novinarjem. "Veliko se da razbrati iz njihove pisave," je dejal in razložil, da so veliko govorili o vojni in zmagah, pa tudi ljubezni, lepoti in vseh življenjskih stvareh, ki nas zadevajo tudi danes.

Šprajc je kot vodja odprave v mehiški držungli letos odkril ruševine mesta Majev.

Za delo odprave pri arheoloških odkritjih je Šprajc prejel sredstva predvsem tujih sponzorjev, mednarodnih podjetij, pa tudi nekaterih domačih, raje kot v pisarni dela na terenu, zato so mu ljubša čisto delovna oblačila manj pa uradna. "Veliko raje hodim okoli v safari hlačah (smeh). Rajši hodim po pravi džungli, kot po tej naši mestni."" Od leta 1996 se ukvarja z različnimi terenskimi pregledi.

S predsednikom Pahorjem nista govorila o tem, kako oziroma ali bi mu država finančno lahko pomagala. "O tem resnično nisva govorila in mislim, da niti situacija v državi ni taka, da bi o tem lahko sploh govorili." Poskuša sicer potrebna sredstva za nove arheološke raziskave najti tudi v doma v Sloveniji, a neuspešno. "Žal v dani situaciji to ni mogoče." Že drugo leto si želi na novo odpravo. "A vse je odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev." Okoli 50 mest si želi še začeti raziskovati. "Toliko sumljivih mest imam še označenih."

Z njim sodeluje sodelavec geodet iz Ljubljane ter dva mehiška arheologa ter lokalni delavci.

Skupaj s sodelavci je odkril ostanke velikega urbanega naselja majev. "Pregledali smo urbano jedro naselja. S centrom, palačami, cerkvenim trgom, kjer so mnogi reliefno obdelani spomeniki z napisi. Izkopavali nismo skoraj nič, izvedli smo zgolj površinski pregled. Po zdaj ugotovljenih podrobnostih kaže, da je vse to nastalo v prvi polovici prvega tisočletja našega štetja. Prvi začetki poselitve majev na polotoku Jukatan pa segajo v drugo tisočletje pred našim štetjem. Arheologija majev pa je v zadnjem desetletju močno napredovala. Marsičesa p o njih še ne vemo."

Svojega dosežka noče primerjati s prav nobenim drugim svetovnim znanstvenim dosežkom. "Tudi odkritje piramid v Gizi je tako unikaten dosežek. In kdorkoli bi se želel s tem primerjati bi bil preveč prepotenten."

"Življenje majev je bilo močno močno drugačno. Če pa želimo gledati bistvo človeka, pa so bile navade takrat v marsičem podobne navadam danšanjega časa. To so želje, ljubezen, sovraštvo, ljubosumje. To je mogiče razbrati iz pisave, njihov napisov v ruševinah. Žal se že takrat ljudje hvalijo z vojnami, z zmagami, z ujetniki, pomembnimi ljudmi, ki so jih zajeli. Vse to pokaže njihova hieroglifska pisava."