Ker sta bil veta izglasovana, bo moral DZ o zakonskih besedilih odločati znova, tokrat z večino najmanj 46 poslanskih glasov.

Minister za pravosodje Lovro Šturm zavrača očitke o prehitrem sprejemu zakonika. Po njegovih besedah je zakon plod več kot deset let trajajočih razprav, zakon pa je bil v medresorskem usklajevanju in javni obravnavi dlje, kot so običajno drugi zakoni. Zavrača tudi očitke o še večjih sodnih zaostankih, saj gre za materialni zakon, ki ne opredeljuje procesnih dejanj sodišč, bodoči uporabniki zakona pa se bodo lahko udeležili izobraževanja. Ne strinja se niti z očitki o avtoritativni in represivni smeri kaznovalne politike, saj zakonik sledi ideji o možni rehabilitaciji storilcev.

Zahtevo za sklic izredne seje je vložilo devet državnih svetnikov. Kot so v predlogu za sklic izredne seje zapisali predlagatelji, je veto na kazenski zakonik potreben zato, ker je bil "sprejet brez soglasja pravne stroke, to je tožilcev, sodnikov in odvetnikov ter drugih strokovnjakov s tega področja". Prav tako po njihovih navedbah pri sprejemu zakonika ni bilo "izkazano, da bi tako obsežnim spremembam kazenske materialne zakonodaje svoj konsenz namenila tudi širša javnost". KZ po njihovem mnenju predstavlja tudi "usmeritev kaznovalne politike v avtoritarno in represivno smer".

PREBERITE ŠE: KAJ PRINAŠA NOVI KAZENSKI ZAKONIK? |

Slovenija na 10. mestu glede nadlegovanja

Po raziskavi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer iz Dublina o delovnih razmerah v Evropi je Slovenija zasedla 10. mesto v EU glede ustrahovanja in nadlegovanja na delovnem mestu, kar vsekakor predstavlja potrebo po inkriminaciji tovrstnih ravnanj, navaja ministrstvo za pravosodje.

Med razlogi, zakaj bi bilo treba sprejeti veto na novelo zakona o odvetništvu, so svetniki navajali, da naj bi bila novela sprejeta v nasprotju z ustavno določbo 137. člena ustave, ki govori o samostojnosti in neodvisnosti odvetniškega poklica. Prav tako naj bi bila v nasprotju s 74. členom ustave, ki govori o svobodi gospodarske pobude. V nasprotju pa naj bi bila tudi s konkurenčnim pravom EU.

Kateri glasovi bodo ključni?
Oba zakona podpirajo v SDS, NSi in SLS, kar je skupno 45 glasov. Ključ bodo tako glasovi poslancev SNS in DeSUS, kjer niso glasovali enotno. Zmago Jelinčič, Srečko Prijatelj (oba SNS) in Vasja Klavora (DeSUS) so podprli oba zakona, Ivan Jelen (DeSUS) se je obeh glasovanj vzdržal, Bogdana Baroviča (SNS) in Vilija Rezmana (DeSUS) pa ni bilo v dvorani. Franc Žnidaršič (DeSUS) se je glasovanja o kazenskem zakoniku vzdržal, pri odvetniškem zakonu pa je glasoval proti. Če bodo glasovali vsi poslanci SDS, NSi in SLS ter si glede podpore nihče ne bo premislil, bosta zakona potrjena tudi v drugo.

MP: Novi kazenski zakonik natančneje in ustrezneje ureja varstvo pravic delavcev
Ministrstvo za pravosodje (MP) obžaluje, da je državni svet na izredni seji izglasoval veto na kazenski zakonik in na novelo zakona o odvetništvu. Ministrstvo je prepričano, da sta minuli teden sprejeta zakona sodobno oblikovana in prinašata številne sodobne rešitve.

Kot so sporočili z ministrstva za pravosodje, novi kazenski zakonik bistveno podrobneje, natančneje in ustrezneje ureja varstvo pravic delavcev, zato "preseneča dejstvo, da so med predlagatelji veta predvsem predstavniki sindikatov oziroma delavcev".

Ministrstvo za pravosodje izraža začudenje nad dejstvom, da so med predlagatelji veta predvsem predstavniki sindikatov oziroma delavcev. Novi kazenski zakonik namreč v posebnem poglavju bistveno podrobneje, natančneje in ustrezneje ureja prav varstvo pravic delavcev. Tako je v besedilu kazenskega zakonika inkriminirano šikaniranje na delovnem mestu (mobbing), zagotovljeno varstvo delavk, ki jim delodajalci preprečujejo, da bi v času zaposlitve zanosile ali rodile otroka, in določeno kaznivo dejanje zaposlovanja na črno.