Gre za resno zadevo, ki lahko povzroči precejšnje probleme državljankam in
državljanom, je dejal minister za javno upravo
Gregor Virant.
Splošna stavka javnega sektorja, ki jo omenja pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov
javnega sektorja za 30. januar, lahko po Virantovem mnenju povzroči tudi gospodarsko škodo, zato se
bo vlada po njegovih besedah z vso resnostjo lotila pogajanj o stavkovnih zahtevah.
"Bistvena zahteva se nanaša na uskladitev plač za razliko med napovedano in dejansko inflacijo.
Vlada je pripravljena na to uskladitev plač, vendar želimo, da sindikati pristanejo, da bi se del
te uskladitve namenil za vplačilo v premije dodatnega pokojninskega zavarovanja," je poudaril
minister Virant in dodal, da bi bil v vsakem primeru to denar, ki bi pripadal delavcem oziroma
javnim uslužbencem na način, ki ne bi povzročal dodatnih pritiskov na inflacijo.
Vladna stran bo to, kot pravi Virant, poskušala uveljaviti v pogajanjih. Minister je izrazil
upanje, da bodo pri tem uspešni. Naslednje usklajevanje oziroma pogajanja s sinidkati javnega
sektorja bodo v četrtek, 17. januarja, do 16. januarja pa naj bi se organi sindikatov javnega
sektorja odločili o opozorilni stavki. Skoraj prepričan je, da bodo enotni v napovedi stavke in da
se bodo takrat pogajali že s stavkovnim odborom reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.
Pogajalske pozicije sindikatov so sicer jasne, meni minister za javno upravo in dodaja, da je
bistvo pogajanj, da se doseže kompromis. Virant pri tem računa na
"razum sindikatov in na to, da bo mogoče doseči neki kompromis".
Sloveniji grozi stavkovni val
Učitelji odločno nasprotujejo vladnemu predlogu kolektivne pogodbe za njihovo
panogo, ki marginalizira njihov poklic. O tem, ali bodo poskušali uresničitev svojih zahtev doseči
s stavko, se bodo odločali 29. januarja na izredni seji glavnega odbora Sindikata vzgoje in
izobraževanja. Sodniki bodo o stavki odločali na sestanku prihodnji petek, saj se ne strinjajo s
plačno reformo in izjavami pravosodnega ministra Šturma, da lahko, če s plačo niso zadovoljni,
zapustijo sodniške vrste.
Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov JS ne zahteva splošnega povišanja plač, temveč
izpolnitev vladne obveze oziroma dogovora o uskladitvi izhodiščnih plač, so sporočili iz pogajalske
skupine sindikatov JS.
Organi reprezentativnih sindikatov javnega sektorja se bodo glede napovedi opredelili do 16.
januarja. Če se bo večina sindikatov odločila za stavko, se bo pogajalska skupina reprezentativnih
sindikatov tega dne preimenovala v stavkovni odbor reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, je
v izjavi za javnost zapisal vodja pogajalske skupine sindikatov JS
Doro Hvalica.
"Zahtevamo uresničitev dogovora, ki je bil tudi temeljni pogoj za parafiranje kolektivne
pogodbe javnega sektorja," je zapisal Hvalica. Pri tem je izpostavil zahtevo po takojšnji
izpolnitvi vladne obveze o višini in načinu splošne uskladitve plač in višini sredstev za odpravo
plačnih nesorazmerij. Ta naj bi zagotavljala zvišanje izhodiščne plače s 1. januarjem 2008 za
razliko med predvideno in ugotovljeno inflacijo od decembra 2006 do decembra 2007.
Sindikati javnega sektorja zahtevajo tudi uveljavitev določil zakona o sistemu plač v javnem
sektorju ter kolektivne pogodbe javnega sektorja in aneksov oziroma kolektivnih pogodb dejavnosti
in poklicev s 1. januarjem 2008. To zahtevajo ne glede na to, kdaj bodo ustvarjeni tudi formalni
pogoji zanje.
Upokojenci v vedno slabšem položaju
Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) opozarja, da je tudi velika večina upokojencev v
slabem gmotnem položaju. Zato so predstavniki zveze vlado danes pozvali k ukrepanju in boljšemu
sodelovanju z njimi, saj z njenim dosedanjim odzivom niso zadovoljni, je povedala predsednica zvezeMateja Kožuh Novak.
Kot je povedala na današnji novinarski konferenci, so v sredo dobili v vpogled predlog zakona
o varstvenih dodatkih.
"Predlog podpiramo, a vladi predlagamo, naj se v njem zviša osnova za odmero varstvenega
dodatka, da bo več tistih upokojencev, ki so na robu preživetja, dobilo možnost za ta
dodatek," je povzela predsednica. Po njenih besedah bi lahko do njega prišlo 1600 upokojencev,
ki so lani iz tega izpadli.
V predlogu pozdravljajo znova predvideno usklajevanje dodatkov dvakrat na leto skupaj s
pokojninami in to, da se bo odslej le pilotsko preverjalo, kdo je upravičen do varstvenega dodatka."Druga izboljšava pa je, da se bodo usklajevale tudi vdovske pokojnine in dodatki, ki jih
dobijo tisti, ki so pokojnino zaslužili v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah," je
nanizala Kožuh Novakova.
Prag tveganja revščine je leta 2005 za enočlansko gospodinjstvo predstavljal 465,75 evra, je
navedla Mateja Kožuh Novak in poudarila, da
"več kot 220.000 upokojencev te višine s pokojnino ne doseže". Pokojnine so se letos
zvišale za 4,5 odstotka, življenjski stroški od decembra 2006 do decembra 2007 za 12 odstotkov,
je dejala in spomnila, da upokojenci predstavljajo četrtino prebivalstva.
Sindikati
Janši
predstavili svoja pričakovanja
Evropska konfederacija sindikatov je predsedniku vlade
Janezu Janši izročila memorandum sindikata slovenskemu predsedstvu Evropski uniji.
V memorandumu opozarja na določena odprta vprašanja, med drugim z delovnopravnega in socialnega
področja, pri katerih pričakujejo, da bo Slovenija dosegla določen napredek.
Delegacija Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) – v sklopu predsedovanj EU je že
tradicija, da predstavnike ETUC sprejme premier predsedujoče države EU – se je s predsednikom vlade
podrobneje pogovarjala o socialnem vidiku Evrope, o deležu plač v bruto domačem proizvodu (BDP) ter
o gospodarskem položaju in lizbonski strategiji.
Generalni sekretar ETUC
John Monks je, kot je dejal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, Janši
povedal, da je treba poudariti tudi socialno dimenzijo Evrope, da
"nimamo le Evrope podjetij in trga, ampak tudi Evropo ljudi". V sindikatu so zaskrbljeni,
da je socialna plat življenja, v nasprotju s poslovno, potisnjena na stran.
"Ne samo, da od leta 2001 ni bilo sprejetih novih zakonov, ki bi bili naklonjeni delavcem,
ampak je tudi enotni trg negativno vplival na nekatere delavske standarde," pravi Monks.
"V času slovenskega predsedovanja bi bilo treba oživiti zaupanje, da ima Evropa močno socialno
dimenzijo, dati delavcem zaupanje, da Evropa ne postaja ZDA, ki so dobre za poslovanje in slabe za
delavce," je dejal Monks.
Janša se po Monksovih besedah zaveda, da delež plač v BDP pada, po premierjevem mnenju pa je
potrebno tudi ravnovesje med politiko in pravicami na trgu delovne sile.
