Vlačiča za naslednika

Gre za tek na dolge proge, a nekateri iz Pahorjeve bližine tudi njegove zadnje nekonvencionalne poteze pojasnjujejo preprosto. Pahor si je želel postati predsednik republike, funkcije predsednika vlade si nikoli ni posebej želel. Zato se tudi ne obremenjuje s tem, da bi jo izgubil. Njegove nove sanje so prevzeti evropsko levico. Na čelu stranke evropskih socialdemokratov nadomestiti sedanjega predsednika Poula Nyrupa Rasmussena, bivšega danskega premierja, ki je v predvolilnem času v podporo Pahorju prišel celo v Ljubljano. Sodeč po slišanem si tudi Rasmussen Pahorja želi za naslednika.

Neuradno, a zelo zanesljivo se bo SD marca sešel na kongresu, kjer bo za podpredsednika kandidiral Patrick Vlačič. Do funkcije Pahorjevega naslednika mu tako ostane le še korak.

Pahorjeva mlada struja v SD bi se tako še okrepila v primerjavi s staro strujo in strujo prišlekov iz LDS, ki jo simbolizirata predvsem Anton Rop in Milan M. Cvikl. Čeprav je zadnjemu pripadlo visoko mesto v vladi, postal je generalni sekretar, je Pahor v njegov kabinet za šefinjo skadriral perspektivno Damijano Karlo iz svoje baze. Tudi poslanska skupina se je po volitvah pomladila s kadri po Pahorjevem okusu, poslanci so denimo Dejan Levanič, Matevž Frangež in Luka Juri.

Kupovanje časa
"Vsak predsednik vlade ima okoli sebe svetovalce, ki jim zaupa. Njihove nasvete lahko upošteva ali pa ne. Na splošno ni v navadi, da bi premier v odgovorih posebej omenjal posvetovanje s svojimi svetovalci – to je vendar samoumevno. V primeru Pahorja je to kar običajen pojav, vendar gre verjetno bolj za 'kupovanje časa'. Zaenkrat učinkovito." Tako Pahorjevo kadrovanje svetovalcev ocenjuje njihov nesojeni sodelavec Anže Logar. Sicer mednarodni tajnik SDS je doslej edini, za katerega je javno znano, da je vabilo v kabinet zavrnil.