"Upniki bodo poplačani bolje, kot bi bili, če bi bil na družbo uveden stečaj," je dejal pravosodni minister Aleš Zalar. Najnovejši predlog novele stečajnega zakona za postopek prisilne poravnave predvideva najmanj 50-odstotno poplačilo upnikov v največ štirih letih.
"S tem želimo spodbuditi lastnike, da se obnašajo odgovorno in pravočasno preprečijo situacijo, da bi sploh prišlo do insolventnosti ali stečaja," še meni Zalar.
Omejitev po Zalarjevih besedah ni nova, saj smo imeli podoben zakon že leta 1993, in se tako "vračamo v prvotni model, ki ga je vlada ocenila za ustreznega", je še dejal Zalar.
Na ministrstvu ocenjujejo, da bo novela stečajnega zakona upnikom v prisilni poravnavi in izvršilnih postopkih zagotovila večje možnosti za poplačilo njihovih terjatev. S predlogom zakona se ne spreminjajo temeljna načela postopka prisilne poravnave, med katerimi so najpomembnejši načelo enakega obravnavanja upnikov, načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov in načelo hitrosti postopka.
Strožje tudi pri izvršbah
Položaj upnikov v izvršilnih postopkih se bo po Zalarjevih pričakovanjih izboljšal tudi z uveljavitvijo danes predlaganih sprememb zakona o izvršbi in zavarovanju. Če bo dolžnik podal ugovor, da z upnikom nima nobenega poslovnega razmerja, bo slednji lahko že samo z dobavnico oziroma kakšnim drugim dokumentom dosegel izdajo predhodne odredbe sodišča o zamrznitvi premoženja dolžnika.
Takih ugovorov je v praksi kar nekaj, na kar gospodarstvo po Zalarjevih besedah upravičeno poudarja. Po novem bo sodišče tak sklep izdalo takoj, s čimer se bodo sredstva na bančnem računu dolžnika blokirala in ta z njimi ne bo mogel razpolagati. Dolžnik tako ne bo imel več nobenega tehtnega razloga za vložitev ugovora, je povedal Zalar. "To je pomembna pridobitev za upnike," je izpostavil.
