Vlada na Strmolu za tesno zaprtimi vrati

Pred začetkom ministri niso dajali izjav. Usklajevanja naj bi se zavlekla v večer, konkretnih ukrepov pa danes še ne nameravajo razkriti.

Za pripravo sprememb proračuna ima vlada čas do konca septembra, saj je 1. oktober zadnji datum, ko ga mora posredovati v državni zbor.

Bratuškova je sicer prejšnji teden po seji vlade napovedala, da bodo nov paket ukrepov za konsolidacijo javnih financ predstavili med 20. in 25. septembrom. Kot je že takrat pojasnila, se zaveda, da ukrepi ne bodo priljubljeni in deležni popolne podpore, a si želi, da bi se večina strinjala, da gre za ukrepe, ki Slovenijo peljejo naprej.

Rezi na vseh področjih

Informacij o tem, kakšne ukrepe bomo še občutili državljani, tako za zdaj ni, po neuradnih informacijah pa naj bi vlada razmišljala o nekajodstotnih rezih na vseh področjih, omenjajo se tudi socialni transferji in pokojnine. O teh predlogih je pričakovati burno razpravo, saj je predsednik koalicijskega Desusa Karl Erjavec odločen, da v stranki v nobenem primeru ne bodo pristali ne na znižanje pokojnin ne na ukinitev regresov. To stališče so potrdili tudi na petkovem sestanku vodstva Desusa.

Med že napovedanimi ukrepi na prihodkovni strani je sicer za zdaj davek na nepremičnine, vlada pa še vedno ni opustila zamisli o uvedbi tako imenovanega kriznega davka.

Primanjkljaj skokovito raste

Minuli mesec se je vlada na to temo že sestala v vili Podrožnik, ko so nekateri ministri svarili, da je treba zmanjšati primanjkljaj in biti realen s pričakovanji. Opozarjali so tudi na resnost položaja, minister za notranje zadeve Gregor Virant pa je menil, da je Slovenija še vedno v položaju, ko lahko denimo s tri- ali štiriodstotnimi rezi najde rešitev. To pa po njegovi oceni ni tako boleče, kot je bilo denimo v Grčiji ali kateri drugi državi.

Državni zbor je proračun za leto 2014 sprejel decembra lani, ko je vlada še načrtovala, da ji bo uspelo letos proračunski primanjkljaj zmanjšati na 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in v prihodnjem letu na 2,5 odstotka.

A zaradi skokovite rasti primanjkljaja v prvih letošnjih mesecih je z julijskim rebalansom povečala največji dopustni primanjkljaj na 4,4 odstotka BDP, za leto 2014 pa je odločena slediti ciljem iz programa stabilnosti, ki so bili potrjeni na ravni EU, ter presežek odhodkov nad prihodki zajeziti pri največ treh odstotkih BDP.