Odziv. Neuradno smo izvedeli, da bo vlada predlagala spremembe zakona o računskem sodišču. Igor Šoltes, ki sodišče vodi, pravi, da je takih pobud vajen ob vsakem predlogu za razrešitev ministra, nato pa se ne zgodi nič. A dodaja: "Če bi šle spremembe v smer zmanjševanja pooblastil, bi to kazalo, da politika ne razume vloge in pomena neodvisne institucije. Če se nam odvzamejo pooblastila, kaj nam ostane? Potem je računsko sodišče najbolje kar ukiniti."
Erjavec nad Šoltesa
Čeprav je bil do moči revizij računskega sodišča pred letom kritičen že prvak DeSUS-a Karl Erjavec, ki ga je takšna revizija odnesla, se je premier Borut Pahor odzval šele po pobudi za razrešitev ministra iz SD Franca Križaniča. Spremembo zakona podpira tudi Erjavec, ki Šoltesu vrača udarec: "Po tem škandalu naj odstopi." Šoltes odgovarja: "Zakaj pa bi?"
Klemenčič nad Križaniča
Križanič mora Pahorju pripraviti pojasnila. Odstopiti ne namerava, je pa priznal, da je bil v petek na obisku v Avstriji. Natančneje v Kitzbühlu, kjer se je sestal z Alexandrom Dibeliusom, evropskim šefom ameriške investicijske banke Goldman Sachs, ki želi sodelovati v dokapitalizaciji NLB. Ta torek je Slovenija izdala za 1,5 milijarde evrov obveznic in za organizacijo izdaje med drugimi najela Goldman Sachs.
Nenavadno je, da je minister Dibeliusa obiskal na vikendu. "Minister nima kaj hoditi na poslovni pogovor na vikend," pravi strokovnjak, ki ni želel biti imenovan.
S Komisije za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Goran Klemenčič, pa so pojasnili, da sicer samo po sebi ni koruptivno, da je minister odšel na obisk, pričakujejo pa, "da bo vlada oziroma minister javnosti pojasnil razloge in namen obiska, če se je obisk dejansko zgodil".
"Ni nobene zarote"
"Ta akcija je nenavadna"
Na ministrstvu za finance so poudarili, da so storili vse, kar se je v kratkem času dalo; spremenili so že več zakonov, spremembe nekaterih se pripravljajo. Pripravili so tudi računovodsko navodilo, ki ga je zahtevalo računsko sodišče, ni pa še uveljavljeno. Pravijo, da zato, ker je treba najprej spremeniti zakone, ki določajo odnose med državo in družbami, ki delajo v njenem imenu in za njen račun, denimo Darsom. “Računovodsko evidentiranje mora slediti predpisom,” utemeljujejo. Revizorjev na računskem sodišču s tem argumentom niso prepričali.
