Župan bodoče evropske prestolnice kulture (EPK) Franc Kangler je prepričan, da mora država v EPK videti vseslovenski projekt. O sodelovanju se že pogovarja z Jankovićem.
Koliko sredstev bi po vašem mnenju za Evropsko prestolnico kulture morala prispevati
država?
Evropska prestolnica kulture (EPK) je vseslovenski projekt. Zato od slovenske vlade pričakujemo, da bo sprejela ustrezne naloge in aktivnosti, ki bodo zagotavljale financiranje projekta EPK v celoti. Zakaj bi moral sredstva zagotoviti Maribor? Gre za urejanje kulturne in druge infrastrukture v vsem vzhodnem delu države, ne samo v Mariboru.
Se strinjate z organizatorji EPK v Linzu, da ne gre za organizacijo enoletnega dogodka, temveč za razvoj mesta?
V Mariboru in partnerskih mestih se zavedamo, da je treba na organizacijo EPK gledati kot dolgoročni projekt, ki bo vsem udeleženim mestom še dolga leta prinašal koristi. Ne nazadnje bo za ta namen izgrajena nova infrastruktura, ki bo neposredno in posredno vplivala na razvoj mest. V času EPK 2012 bodo mesta pridobila tudi na prepoznavnosti, kar bo seveda dolgoročno vplivalo na število obiskovalcev v mestih in ne nazadnje na prihod morebitnih novih investitorjev.
Kaj pravite na njihov nasvet, da bi morali k organizaciji EPK povabiti koga zunaj
Slovenije?
Verjamemo, da imamo v mestu Maribor in v ostalih partnerskih mestih dovolj usposobljenega kadra, ki lahko pripravi nepozabno EPK 2012. Ne nazadnje iz leta v leto dokazujemo, da lahko pripravljamo uspešne kulturne projekte, ki so že zdaj prepoznavni v Sloveniji in širše. Zato se bomo trudili in v projekt privabili že priznane domače kulturne delavce, priložnost pa bomo ponudili tudi vsem mladim prihajajočim nosilcem kulturnega razvoja v mestu in Sloveniji. Seveda pa se ne bomo branili, če bi se v projekt želele vključiti osebe ali organizacije iz tujine in katerih sodelovanje bi ocenili za pozitivno.
Koliko novih objektov lahko v Mariboru pričakujemo zaradi EPK? Koliko računate na
sodelovanje z drugimi slovenskimi mesti in koliko na sodelovanje restavracij, hotelov in druge
"turistične infrastrukture" v Mariboru?
V mestu že imamo dogovor oziroma soglasje o sodelovanju turističnih podjetij, restavracij in drugih ponudnikov, saj se vsi zavedajo, da to pomeni tudi priložnost za njihovo promocijo in razvoj. Največ denarja bo namenjenega za programe, ki pa jih seveda ni mogoče izvesti brez ustrezne infrastrukture. V mestu Maribor to pomeni obnovo muzeja socializma, dokončanje lutkovnega gledališča, zgraditi je treba regijsko kulturno hišo, ki bi bila nekaj podobnega, kot je Cankarjev dom v Ljubljani, vendar bi ta v Mariboru imela regijski pomen. Poleg tega gre še za izgradnjo letnega odra na Dravi, obnovo nekaterih že obstoječih objektov, galerije …
Mar ni preveč ambiciozno pripravljati tako Univerzijade kot EKP? K sodelovanju bi radi povabili tudi Ljubljano? Kako ste si predstavljali takšno sodelovanje?
Menimo, da lahko v Mariboru in partnerskih mestih uspešno izvedemo oba projekta. Imamo že veliko obstoječe infrastrukture, ki jo je treba sanirati, imamo pa tudi še dovolj časa, da izgradimo potrebno infrastrukturo ter pripravimo ustrezne programe. Veliko bo seveda odvisno od države in nove vlade, ki mora v omenjenih projektih videti vseslovenska projekta in ju tako tudi obravnavati. Z gospodom Jankovićem sva se o sodelovanju Ljubljane v okviru EPK že pogovarjala. V Ljubljani so številni dogodki, festivali in kulturne ustanove, ki lahko s svojim programom sodelujejo v okviru EPK in tako še dodatno popestrijo dogajanje.
Evropska prestolnica kulture (EPK) je vseslovenski projekt. Zato od slovenske vlade pričakujemo, da bo sprejela ustrezne naloge in aktivnosti, ki bodo zagotavljale financiranje projekta EPK v celoti. Zakaj bi moral sredstva zagotoviti Maribor? Gre za urejanje kulturne in druge infrastrukture v vsem vzhodnem delu države, ne samo v Mariboru.
Se strinjate z organizatorji EPK v Linzu, da ne gre za organizacijo enoletnega dogodka, temveč za razvoj mesta?
V Mariboru in partnerskih mestih se zavedamo, da je treba na organizacijo EPK gledati kot dolgoročni projekt, ki bo vsem udeleženim mestom še dolga leta prinašal koristi. Ne nazadnje bo za ta namen izgrajena nova infrastruktura, ki bo neposredno in posredno vplivala na razvoj mest. V času EPK 2012 bodo mesta pridobila tudi na prepoznavnosti, kar bo seveda dolgoročno vplivalo na število obiskovalcev v mestih in ne nazadnje na prihod morebitnih novih investitorjev.
|
Maribor bo leta 2012 postal evropska prestolnica kulture. © Barbara Leskovar
|
Verjamemo, da imamo v mestu Maribor in v ostalih partnerskih mestih dovolj usposobljenega kadra, ki lahko pripravi nepozabno EPK 2012. Ne nazadnje iz leta v leto dokazujemo, da lahko pripravljamo uspešne kulturne projekte, ki so že zdaj prepoznavni v Sloveniji in širše. Zato se bomo trudili in v projekt privabili že priznane domače kulturne delavce, priložnost pa bomo ponudili tudi vsem mladim prihajajočim nosilcem kulturnega razvoja v mestu in Sloveniji. Seveda pa se ne bomo branili, če bi se v projekt želele vključiti osebe ali organizacije iz tujine in katerih sodelovanje bi ocenili za pozitivno.
|
Od vlade pričakujemo, da bo sprejela ustrezne ukrepe, ki bodo
zagotavljali financiranje EPK v celoti. Zakaj bi moral sredstva zagotoviti Maribor?
Franc Kangler
|
|
V mestu že imamo dogovor oziroma soglasje o sodelovanju turističnih podjetij, restavracij in drugih ponudnikov, saj se vsi zavedajo, da to pomeni tudi priložnost za njihovo promocijo in razvoj. Največ denarja bo namenjenega za programe, ki pa jih seveda ni mogoče izvesti brez ustrezne infrastrukture. V mestu Maribor to pomeni obnovo muzeja socializma, dokončanje lutkovnega gledališča, zgraditi je treba regijsko kulturno hišo, ki bi bila nekaj podobnega, kot je Cankarjev dom v Ljubljani, vendar bi ta v Mariboru imela regijski pomen. Poleg tega gre še za izgradnjo letnega odra na Dravi, obnovo nekaterih že obstoječih objektov, galerije …
Mar ni preveč ambiciozno pripravljati tako Univerzijade kot EKP? K sodelovanju bi radi povabili tudi Ljubljano? Kako ste si predstavljali takšno sodelovanje?
Menimo, da lahko v Mariboru in partnerskih mestih uspešno izvedemo oba projekta. Imamo že veliko obstoječe infrastrukture, ki jo je treba sanirati, imamo pa tudi še dovolj časa, da izgradimo potrebno infrastrukturo ter pripravimo ustrezne programe. Veliko bo seveda odvisno od države in nove vlade, ki mora v omenjenih projektih videti vseslovenska projekta in ju tako tudi obravnavati. Z gospodom Jankovićem sva se o sodelovanju Ljubljane v okviru EPK že pogovarjala. V Ljubljani so številni dogodki, festivali in kulturne ustanove, ki lahko s svojim programom sodelujejo v okviru EPK in tako še dodatno popestrijo dogajanje.
