Vlada ne prodaja železniške infrastrukture

Predsednik vlade Janez Janša je na redni seji državnega zbora v odgovoru na poslansko vprašanje Majde Potrata (SD) zatrdil, da je vlada za omilitev posledic inflacije in podražitev uporabila vse instrumente, ki jih ima na voljo.

Poslanko je zanimalo, s katerimi ukrepi namerava vlada omiliti negativne posledice visoke inflacije, še posebej hitre rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin na socialni položaj vsaj najbolj prizadetih skupin prebivalstva.

Iščemo le strateškega partnerja, zatrjuje premier. © BOBO

Res je, da ima Slovenija glede na povprečje EU višjo inflacijo, ima pa najnižjo v primerjavi z državami z enako gospodarsko rastjo, je pojasnil Janša. Vlada po njegovih besedah inflacije ne podcenjuje, ne more pa vplivati na ravnanje nekaterih notranjih subjektov, zaradi katerih je prišlo do neupravičenih podražitev. Hkrati je premier opozoril na položaj v svetu, ko se večina držav sooča z dvigi cen na trgu.

A to ni osnovni vir podražitev, je opozoril predsednik vlade. Osnovni razlog je v višjih cenah energentov, saj je trenutna cena nafte bistveno višja od napovedi. Vlada pa je pri uporabi instrumentov, ki jih ima na voljo, naredila vse, je poudaril. Tako je znižala trošarine na naftne derivate do najnižje dopustne meje, zato se je inflacija v septembru že znižala. Vlada je poleg tega poiskala rezerve v smislu zmanjšanja proračunskega primanjkljaja. " Težko bi našli katero koli točko, kjer se vlada ni odzvala. "

Kar se tiče vpliva inflacije na prebivalstvo, je Janša dejal, da tega podatka ni mogoče vzeti iz makroekonomskega spektra. Podatki namreč kažejo, da so se plače povečale, lani nominalno za 4,8 odstotka oz. realno za 2,2 odstotka, letos pa nominalno za 5,9 oz. realno za 2,4 odstotka. Upada število tistih, ki živijo pod pragom revščine in ki prejemajo minimalno plačo. Vlada je poleg tega izvedla vse ukrepe, ki so jih priporočili strateški svet in drugi ekonomisti. Znižala je javno porabo za tri odstotke in znižala dohodnino, zato so povprečne plače zato za nekaj odstotkov višje.

	Vlada zagotovo ne namerava strateških interesov slovenskega gospodarstva ščititi na ta način, kot se je to delalo doslej, ko so železnice propadale, hitrost vlakov na Slovenskih železnicah je ostajala enaka času iz Avstro-Ogrske in izgube so se kopičile. Janez Janša

Cilj je skupni logistični holding
Vprašanje Mateja Lahovnika pa se je nanašalo na dogajanja v zvezi z oblikovanjem novega logističnega holdinga v Sloveniji, v katerem naj bi sodelovali nemška družba Deutsche Bahn in slovenska podjetja Intereuropa, Luka Koper in Slovenske železnice . Janšo je vprašal, kako namerava vlada zaščititi interese slovenskega gospodarstva ter zaščititi svoj vpliv v Luki Koper in tudi preostalih dveh podjetjih, ki upravljata z javno železniško in pristaniško infrastrukturo.

Janša je zatrdil, da vlada ne prodaja slovenskih transportno-logističnih podjetij in poudaril, da mora Slovenija modernizirati železniško omrežje in da iščemo najboljšo, najučinkovitejšo in za slovenske davkoplačevalske najcenejšo varianto, prek katere bomo to naredili, je dejal  " Vendar ne z namenom, da Slovenija izgubi vpliv na strateške odločitve, ko gre za železniško infrastrukturo ."

Dejal je, da išče Slovenija partnerja za skupni logistični holding, kjer bodo veljala natančna pravila in kjer bodo partnerja na koncu izbrali na podlagi javnega razpisa. Eden od temeljnih pogojev - poleg tega, da Slovenija ohrani strateški vpliv na železniško infrastrukturo - pa so tudi investicijska vlaganja v modernizacijo. " Mi si želimo dobrega in kredibilnega partnerja, ni pa nikjer rečeno, da bo to Deutsche Bahn. Zaenkrat je ta partner v teh začetnih fazah pokazal največ interesa. V našem interesu je, da enak interes pokažejo tudi in da se Slovenija najbolje izpogaja ," je še povedal Janša.