V UKC Maribor je doslej preklic soglasij za delo prek polnega delovnega časa umaknilo 16 zdravnikov. Po zagotovilih vodstva poteka nenehno zdravstveno varstvo normalno, sicer pa v tem tednu pričakujejo manjše motnje in spremembe urnikov predvsem na kliniki za pediatrijo, kjer bo predvidoma prenaročenih 43 bolnikov.
Vlada je potrdila sporazum z zdravniki. Pred tem je minister Marušič povedal:
"S Konradom Kuštrinom smo podpisali sporazum, ki ga z naše strani mora potrditi vlada.
Na pogajanjih sem imel stalno pred očmi bolnike in bolnice in vzdržnost zdravstvenega sistema v Sloveniji.
Odločitve niso bile lahke, lahko pa zatrdim, da bo, če bodo zdravniki sledili ne samo pobudi ministra, ampak tudi Fidesa, prišlo do normalizacije stanja in se bo v mirodobju lažje dogovarjati o naslednjih korakih, ki so vezani na sprejem mreže v okviru podzakonskega akta, ki naj bi povrnil plačilo dežurstev, oziroma 24-urnega zdravstvenega varstva, kot je bilo zdaj, odprtje kolektivne pogodbe in nekaterih drugih ukrepov za stabilizacijo in vzdržnost zdravstvenega sistema," je po pogajanjih dejal minister za zdravje Dorijan Marušič.
"Glede na dodatne zahteve, s katerimi je Fides prišel na pogajanja, lahko izrazim zadovoljstvo, da je prevladal razum in da smo se pogovarjali samo o dežurni službi. Namreč, ta dodatna zahteva je bila precej težka in zdravstveni sistem tega ne bi zmogel," je še dejal minister.
Predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin pa je dejal, da bo sporazum dober tako za zdravnike kot bolnike.
"O podrobnostih bi težko govorili, ker morata sporazum podpisati tako vlada kot Fides in takrat bo veljal," je dejal Kuštrin in dodal, da bodo nato zdravnikom razložili, kaj jim sporazum prinaša. Od njih bo nato odvisno, kako se bodo odločili.
Kuštrin: Plača se ne sme znižati
Kuštrin je sicer pred začetkom pogajanj dejal, da zdravniki ne smejo dobiti nižje plače.
Izračuni Fidesa, kot je poročal Radio Slovenija, kažejo, da bi z vzpostavitvijo novih dežurnih delovnih mest, pri vrednotenju katerih se tudi napredovanja ne bi štela, zdravniki v povprečju izgubili 28 odstotkov.
Po mnenju Kuštrina ni problem le v razhajanju glede dežurstev in zagotavljanja nujne medicinske pomoči, pač pa tudi v pogledu na širše delovanje zdravstvenega sistema.
Kuštrin je za radio še povedal, da si želijo spor rešiti, vprašanje pa je, ali so ga sposobni zapisati tudi v taki obliki, ki bi bila primerna za podpis.
Sam sicer za podpis kakršnegakoli dokumenta še nima mandata. Tega naj bi, če bodo dogovori uspešni, danes odobril glavni odbor sindikata oziroma skupščina.
Slednji bo govoril tudi o razmerah na terenu glede preklicanih soglasij oziroma njihovih zamrznitev.
Zbližanje stališč
Strani sta zbližali stališča, so v torek sporočili z ministrstva, usklajevanja pa potekajo za zaprtimi vrati, tako podrobnosti niso znane.
O njih dopoldne ni hotel govoriti niti strokovni direktor ljubljanske pediatrične klinike in predsednik zdravstvenega sveta Rajko Kenda, ki pravi, da gre za zaupne informacije.
"Zdravniki so ta trenutek pod velikim pritiskom ene in druge strani, zlasti pa bolnikov. Upam, da se bo to čim prej končalo. Če se jim ne uspe dogovoriti še ta teden, bo zadeva dobila neslutene razsežnosti. Upam, da se tega obe strani dobro zavedata," dodaja Kenda.
Kljub temu Kenda ostaja optimističen. "Stvar se bo rešila zato, ker je vlada pod strahovitim pritiskom. Vlada, ki ni računala na tako sesutje sistema, mora pred lokalnimi volitvami zgodbo končati. Po drugi strani pa jo mora končati tudi Fides, sicer bo ostal brez zdravnikov. Ostal mu bo samo gnev ljudi. Vedno več zdravnikov ne glede na to, da so umaknili soglasja, dela bistveno več, kot jim je zapovedal Fides. Zgodba se mora zaključiti, da bomo vse skupaj pozabili do 10. oktobra," meni Kenda.
Ogorčeni nad pozivi ministra
Zdravniški sindikat Fides je v torek izrazil ogorčenje nad pozivi ministra za zdravje Dorijana Marušiča k stavki zdravnikov in jih ocenil kot neodgovorne. Stavka namreč prinaša popolno prekinitev zdravniškega dela, medtem ko zdravniki delajo redno, so zapisali. Marušič je namreč na ponedeljkovi novinarski konferenci po obisku Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana dejal, da bi bilo bolje, če bi se zdravniki odločili za stavko, kot pa da so umaknili soglasja za delo prek polnega delovnega časa. Kot razlog za tak poziv je navedel, da mora biti v času stavke poskrbljeno za otroke, starostnike, nosečnice in onkološke bolnike.
Jeza nad enostransko potezo vlade
Večina zdravnikov od začetka septembra ne dela več prek polnega delovnega časa. Za to potezo so se odločili potem, ko je državni zbor potrdil novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki med drugim znižuje višino dodatka za nadurno delo. "Žal gre za legalen in legitimen umik soglasij za več, kot sicer pripada ostalim državljanom. Razlog, da so to naredili, je bila po moji oceni upravičena jeza nad enostransko potezo vlade. Težava pa je v tem, da nihče ni znal vnaprej predvideti, kaj se bo zgodilo," pravi Kenda.
