Vlada sprejela odločitvi glede bonov in upokojencev

Vlada v predlogu zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje epidemije in omilitev njenih posledic podaljšuje veljavnost turističnih bonov do 30. junija 2022. Veljavnost bonov21 lahko vlada podaljša s sklepom, zato ti boni niso vključeni v omenjeni predlog zakona, je pojasnil minister za finance Andrej Šircelj. 

Najbolj ranljivim skupinam se bo izplačal poseben dodatek, in sicer upokojenci, ki imajo pokojnino nižjo od 510 evrov, bodo prejeli dodatek v višini 300 evrov; upokojenci, ki imajo pokojnino med 510 in 612 evrov, bodo prejeli dodatek v višini 230 evrov; upokojenci, ki imajo pokojnino med 612 in 714 evrov, bodo prejeli dodatek v višini 130 evrov. Dodatek naj bi bil izplačan v mesecu decembru.

Dodatek je namenjen tudi kmetom (starim nad 65 let) za izboljšanje njihovega socialnega položaja. Tisti, ki imajo pod 591,2 evra dohodka in so nosilci oziroma člani kmetije skladno z zakonom, ki ureja kmetijstvo, bodo prejeli dodaten dohodek v višini 150 evrov. "Gre za solidarnostni dodatek, ker so na eni strani omejeni s covidom, na drugi strani pa stalno dobivamo informacije o povečevanju cen," je dejal Šircelj. 

Predviden je tudi dodatek za invalide v višini 150 evrov. 

Pripadnikom Civilne zaščite ter študentom in dijakom, ki prostovoljno delajo v zdravstvenih ustanovah, so namenili poseben dodatek, ki se bo izplačal na dnevni osnovi. V primeru pripadnikov Civilne zaščite gre za znesek v višini 30 evrov dnevno in v primeru študentov oz. dijakov v višini 25 evrov. 

Predvideva se tudi delna povrnitev izgubljenega dohodka zaradi karantene ali višje sile samozaposlenim, kmetom in družbenikom enoosebnih družb. V tem primeru je predviden poseben dodatek v višini 250 evrov za 10 dni, 500 evrov za 20 dni oz. 750 evrov za mesec dni. 

"Glede na razvoj virusa in njegovo širjenje se vlada čuti dolžno, da pomaga najranljivejšim skupinam, tudi tistim, ki prostovoljno delajo za to, da se prepreči širjenje. Zato smo predlagali dodatek k pokojninam, je bil izplačan sicer že dvakrat, ne izključuje t. i. energetskega dodatka. Energetski dodatek je po eni strani odvisen od socialnega položaja, na drugi pa tudi od tega, kakšen vpliv bodo imeli energenti na ceno življenjskih potrebščin. Razen bencina in dizla ostali energenti ostajajo na enaki ravni kot prej, ni bistvenega povečanja, zato zdaj energetskega bona ni v tem zakonu, kar pa ne pomeni, da ne bomo poskrbeli za najranljivejše tudi s posebnim dodatkom,"
Andrej Šircelj, minister za finance

V zakonu je predvideno tudi spodbujanje investicij. "Določene spremembe zakonov omogočajo nadaljnje spodbujanje in koordinacijo investicij do konca leta 20022. Hkrati pa je občinam, ki so eni največjih investitorjev pri nas, omogočeno plačilo za določene storitve, ki jih opravljajo gospodarske družbe, vnaprej s predplačilom," je dejal Šircelj.

Omenil je še določbe, ki se nanašajo na oprostitev plačila carine in davka na dodano vrednost za uvoženo blago (blago v medicinske namene). Gospodarstvu se bo omogočila povrnitev stroškov za nakup hitrih testov, pri čemer bo določeno, za koliko hitrih testov bo država povrnila denar. 

"Finančni učinek predlaganega zakona je ocenjena na 180 milijonov evrov."
Andrej Šircelj, minister za finance

Zakon ureja tudi določena vprašanja, povezana s šolstvom. Študentom se omogoča delo v vzgojno-izobraževalnih institucijah in elektronski vpis tudi v letih 2022 in 2023. 

"V tem zakonu je dejansko navedena pravna podlaga za urejanje življenja, zbiranja ljudi, opravljanja dela, prometa blaga, izvajanja storitev z odloki. Kar pomeni, da zakon daje pravno podlago vladi, da na podlagi strokovnih ocen posebne komisije, ki je organizirana v okviru ministrstva za zdravje, lahko te zadeve ureja z odloki za največ 15 dni. O tem mora obvestiti državni zbor. Če pa vlada predlaga ponovitev nekega ukrepa, predhodno vpraša strokovno komisijo na ministrstvu za zdravje glede ustreznosti podaljšanja," je poudaril Šircelj.

dezurni@styria-media.si