Vodilna trojka v gosteh pri Forumu 21

Na njej so  predstavili svoje poglede na vlogo in položaj predsednika države, slovensko identiteto, zunanjo politiko in odnose s Hrvaško. Kandidati so na srečanju, ki je potekalo v Cankarjevem domu v Ljubljani, najprej pojasnili vzroke za kandidaturo na volitvah.

Mitja Gaspari je pojasnil, da so ga za kandidaturo vzpodbudile življenjske izkušnje na pomembnih položajih za razvoj Slovenije in podpora javnosti. Po njegovem je program predsednika države zapisan v ustavi, predsednik pa lahko daje predloge in izraža svoje poglede. Nekdanji guverner Banke Slovenije tudi nasprotuje zamislim, da bi predsednika republike volili na posreden način.

Lojze Peterle je povedal, da se je za kandidaturo odločil zato, "ker me zanima slovensko seštevanje". H kandidaturi so ga spodbujali tudi gospodarstveniki. Evropski poslanec je tudi poudaril, da ljudje vidijo predsednika države "kot funkcijo, ki ima zaradi neposrednih volitev največjo demokratično legitimiteto". Spremembam ustave glede izvolitve predsednika države nasprotuje tudi Peterle.

Po besedah Danilo Türk je da so od konca lanskega leta prihajali predlogi za njegovo kandidaturo. "Poleti letos pa je prišlo do kritične mase v korist moje kandidature," je dejal in dodal, da je "za definicijo aktivnega predsednika, ki pa ni glasen ali napadalen, ampak povezovalen". Türk se je tudi zavzel za stalno "diskretno komunikacijo med predsednikom vlade in države". Tako kot Gaspari in Peterle je tudi profesor Pravne fakultete proti spremembam ustave.

Peterle je dejal, da si bo prizadeval za "dejavnega predsednika". Zavzema se za sodelovanje med predsednikom vlade in države. Po njegovem mnenju je potrebno morebitne napetosti obravnavati za zaprtimi vrati.

Kako izboljšati identiteto
Glede slovenske identitete je bil Türk kritičen do površnega odnosa do nacionalnih simbolov, medtem ko Gaspari meni, da je prav uspešen ekonomski razvoj podlaga za krepitev slovenske identitete. Evropski poslanec pa je prepričan, da moramo Slovenci iz "obrambnega slovenstva" preiti v "odprto, evropsko in globalno slovenstvo".

Kandidati so se dotaknili odnosa slovenske zunanje politike do vprašanja Kosova. Türk je pri tem bil kritičen do "kakovosti slovenske zunanje politike". Obenem je prepričan, da je treba glede Kosova ohraniti enotnost Evropske unije. Gaspari se je zavzel z pogajanja med kosovskimi Albanci in Srbijo. Tudi Peterle podpira enotno politiko EU glede usode Kosova.

Kritično o meji na morju
Türk ni navdušen nad odločitvijo, da bi o slovensko-hrvaški meji odločalo meddržavno sodišče v Haagu. Po njegovem mnenju je to sodišče preveč naklonjeno sredinski črti. Sam je prepričan, da bi bila najbolj ustrezna rešitev ad hoc arbitraža.

Po Gasparijevem mnenju ni prišlo do kakšnega večjega napredka glede slovensko-hrvaških odnosov. Nekdanji guverner je tudi opozoril na zaščitno ekološko ribolovno cono, ki bo začela veljati 1. januarja 2008.

"Slovenija ne sme iti pod tisto, kar je imela 25. junija 1991, torej celoten Piranski zaliv," je dejal Peterle. Po njegovih besedah so bila doslej enostranska dejanja in javne izjave močnejše od skupnih prizadevanj za rešitev problemov.

Krajnc izvisel
Napovedani predsedniški kandidat Darko Krajnc je v izjavi za javnost protestiral proti odločitvi organizatorjev omizja, da so povabili zgolj tri kandidate, ki jim po javnomnenjskih raziskavah najbolje kaže.