WikiLeaks. Britanski časopis The Guardian je objavil novo depešo ameriškega zunanjega ministrstva s spletne strani WikiLeaks, v kateri uradni Washington omenja Slovenijo. Pod dokument se je 16. junija lani podpisala zunanja ministrica Hillary Clinton, ki zahteva zbiranje podatkov o politikih in pomembnejših vojaških uslužbencih v Sloveniji.
Na muhi predvsem politiki
Ameriški diplomati so morali pridobiti biometrične podatke za vse zdajšnje voditelje in svetovalce ter tiste, ki bi to lahko v kratkem postali. Zbirali so podatke o njihovih telefonskih številkah, zasebnih telefonskih imenikih, elektronski pošti, obiskih spletnih strani ter številke kreditnih kartic in računov. “To ni nekaj neobičajnega, saj tovrstne naloge opravljajo vse diplomacije. Tisto, kar bi tukaj lahko bilo sporno, je način zbiranja teh informacij – ali gre za pridobivanje podatkov iz pogovorov ali so tukaj na delu neke konspirativne metode. V primeru zadnjega gre za vohunstvo,” nam zatrdi obramboslovec Klemen Grošelj. Strokovnjak za mednarodne odnose Zlatko Šabič dodaja: “V vsaki kuhinji imaš glavnega šefa in v tem primeru je to Pahor. Po moji globoki presoji bi moral premier povedati, kaj nas še čaka. Če je prišlo do napak, jih je potrebno povedati. Tudi politiki bi morali včasih priznati, da situacije niso pravilno ocenili. ”
Milan Balažic, ministrstvo za zunanje zadeveZadevo moramo proučiti. Ostajamo pri istih komentarjih, kot smo jih podali v ponedeljek.
Kaj je še zanimalo ZDA
Američani želijo izvedeti podrobnosti o odnosih Slovenije s sosednjimi državami, posebno s Hrvaško. Zanima jih, kakšna sta energetska politika naše države in naša odvisnost od ruskih energentov. Washington poleg tega preverja morebitno pripravljenost Slovenije, da bi v državo prišli ameriški vojaki, in možnost preleta ameriških vojaških letal. Zanimata jih naša trgovina z orožjem in varnostno-obrambna taktika, predvsem podrobnosti o številu vojakov, njihovi izurjenosti, obrambnem proračunu in angažiranosti Slovenije v mednarodnih mirovnih misijah. “Normalna država, kar Slovenija v tem pogledu zagotovo ni, ima za te naloge usposobljene določene protiobveščevalne službe, ki spremljajo aktivnosti tujih diplomatov in ob morebitnem prestopu meje diplomacije takoj ukrepajo. Tega v Sloveniji ni,” pove Grošelj.
