Slovenska volilna udeležba, kot kaže, med najnižjimi v Evropski uniji. Po zadnjih podatkih je svoj glas oddalo dobrih 28 odstotkov volilcev.
Volilna udeležba na evropskih volitvah je bila v Sloveniji 28,02-odstotna, kar pomeni, da je
pravico do izbire evropskh poslancev izkoristilo 476.228 volilk in volilcev. Na prvih volitvah leta 2004 je to pravico
uporabilo 28,35 odstotka volilcev
Uradno šele v petek
Prvi delni uradni izidi bodo znani v ponedeljek, ko bodo okrajne volilne komisije
izidom preštele še glasovnice, ki so prispele po pošti iz Slovenije, do petka, 12. junija bomo
čakali na glasove iz tujine, končne uradne rezultate pa bomo izvedeli v petek, 19. junija.
| (Podatki v grafu so bili prešteti do 23. ure.) |
Udeležba na evropskih volitvah spet nizka
Udeležba na tokratnih, sedmih neposrednih volitvah v Evropski parlament je za celotno EU s 27 članicami le 43,24-odstotna. To je najmanj od prvih neposrednih volitev v Evropski parlament leta 1979.
Najmanj volilcev je na evropske volitve odšlo v Litvi, le 15,7 odstotka. Nizka udeležba je je bila tudi na Slovaškem (19,6-odstotna), Češkem (okoli 25-odstotna) in v Romuniji (27,2-odstotna).
V državah, kjer volitve niso obvezne, so največje navdušenje nad Evropskim parlamentom pokazali na Danskem (62,5-odstotna udeležba) in v Latviji (52,9-odstotna). V Nemčiji je bila udeležba volilcev 42,2-odstotna, na Nizozemskem 36,5-odstotna, v Estoniji 43,2-odstotna, v Bolgariji 37,5-odstotna, v Avstriji pa 42,4-odstotna.
Udeležba na volitvah je obvezna v Belgiji, Luksemburgu, Grčiji, na Malti in Cipru. Po začasnih ocenah, ki jih predstavlja Evropski parlament v Bruslju, je bila udeležba na Cipru 59,4-odstotna, na Malti 78,8-odstotna, v Grčiji pa 50-odstotna, v Belgiji in v Luksemburgu pa 91-odstotna.
Te sicer začasne ocene kažejo, da je bila volilna udeležba precej boljša v starih članicah EU kot v novih.
