"Duševno zdravje ne pomeni odsotnosti težav, temveč to, da jih zna posameznik sam reševati. Letos smo želeli najti temo, ki bi bila blizu čim več ljudem, in ravno družina je tista, ki lahko pomaga ob vidnih težavah," letošnji projekt Kako si? z naslovom Duševno zdravje in družina predstavi vodja Nika Koračin.
Korelacija med krizo in depresijo
Pravi, da je težko določiti mejo, ko lahko govorimo o bolezni. Ali v zadnjih letih beležimo porast duševnih motenj, ne ve, omenja pa nedavno raziskavo, ki je pokazala naslednje: slabše kot je stanje v gospodarstvu, več je depresij.
Ni znano, ali v to vodi gospodarski položaj ali se ljudje v tem času preprosto začnejo več ukvarjati sami s seboj.
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije več kot 10 odstotkov svetovne populacije trpi za duševnimi motnjami; tudi v EU za različnimi motnjami na leto zboli več kot desetina Evropejcev. Statistično pa vsaj eden od štirih ljudi enkrat v življenju zboli za eno od duševnih bolezni.
Nekateri dogodki, ki bodo zaznamovali ta teden: predavanje o spremembah v družini ob prihodu otroka, okrogla miza na temo vzgoje, predavanje o pogostih zablodah v ljubezni, predavanje o žalovanju in delavnice na temo, kako se postaviti zase in za druge, reševanje konfliktov in komunikacija v družini. Podroben spored in opis dogodkov najdete na tej povezavi.
"Največkrat ob omembi duševnega zdravja pomislimo na depresijo, anksioznost, a tu je tudi prehrana, zdrav način življenja, gibanje. Gre za način življenja, ki je usmerjen k optimalnemu ravnovesju. Zakaj optimalnemu? Ker popolno ne more biti nikoli," pravi Koračinova.
Bolj celosten model šele v 90. letih
"O zdravju je veliko govora, vendar predvsem o fizičnem, pozabljamo pa na to, da je za dobro počutje pomembno še marsikaj drugega," še poudarja in dodaja, da je takšen pogled (poudarek na fizičnem zdravju in odsotnosti bolezni) na zdravje dolgo prevladoval v medicinskih znanostih in ga zato imenujemo tradicionalni medicinski model. V zadnjih desetletjih se je kot alternativa razvil model, imenovan Kolo dobrega počutja. Slednji je bolj celosten, saj zajema več različnih vidikov človekovega funkcioniranja, prva pa sta ga leta 1991 prva opisala Sweeney in Witmer.
