Slovenija
5225 ogledov

Vse več groženj preko telefona in socialnih omrežij

ženska nasilje Shutterstock Fotografija je simbolična.
Posledice epidemije covida-19 se kažejo na vseh področjih življenja, ljudje so izpostavljeni pomanjkljivi socialni, finančni, duševni in fizični varnosti, kar je privedlo do porasta nasilja pa tudi takšnih ali drugačnih groženj, ki jih je moč zaznati tudi preko spleta. Kaj storiti v takšnem primeru?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila na rast nasilja v družinah med pandemijo novega koronavirusa. Številne evropske države, med njimi Slovenija, so v zadnjih tednih poročale o rasti števila kaznivih dejanj, povezanih z nasiljem v družini.

Naša policija je v času epidemije covida-19 obravnavala 177 kaznivih dejanj nasilja v družini, kar je 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, so sporočili na začetku tedna.

"Nasilje ni zasebna zadeva," je bil jasen. Kdor opazi nasilje, mora to nemudoma prijaviti. Žrtve pa si nikoli ne bi smele pripisovati krivde. "Nasilje nad vami ni nikoli vaša krivda. Vaš dom bi moral biti varen kraj," je dejal regionalni direktor WHO-ja za Evropo Hans Kluge. 

Vlade je še pozval, da imajo moralno dolžnost, da se spopadejo s tovrstnim nasiljem, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Narašča število groženj

Veliko je tudi takšnih ali drugačnih groženj in z razmahom sodobnij tehnologih jih je iz leta v leto več. Policija je v letu 2019 obravnavala 1601 prijav groženj, leto pred tem 1539, v letu 2017 1453 in v letu 2016 1394, kar pomeni, da število groženj narašča. Pri tem je pomembno poudariti, da so žrtve s strani storilcev lahko ogrožene tudi s storitvijo kaznivega dejanja zalezovanja, ki ga je prav tako z leti vedno več. Takšnih primerov je policija v letu 2019 obravnavala 164, v letu 2018 127, v letu 2017 114 in v letu 2016 99. "Naznanitev kaznivih dejanj je v rahlem porastu predvsem zaradi groženj, posredovanih preko različnih telekomunikacijskih sredstev in naprav," menijo na policiji. Evidence o tem, koliko groženj se tudi uresniči, pa ne vodijo.

Od prepovedi približevanja do odreditve pripora

Policija po prijavi takšnega kaznivega dejanja zbere obvestila od oseb, ki bi lahko o zadevi kaj vedele, izvede druge potrebne poizvedbe, zasliši storilca in zoper njega poda kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo.

"Žrtve so opozorjene na samozaščitno ravnanje, kar zajema različne varnostne ukrepe, za katere morajo  poskrbeti. V primeru neposredne ogroženosti za življenje pa policija poskrbi za varnost žrtve na različne načine, vendar se taktik in metodike policijskega dela v tem delu ne more izdajati," pravijo na policiji.

Nasilje | Avtor: Profimedia Profimedia
Policija sicer oceni stopnjo ogroženosti žrtve z izdelavo individualne ocene ogroženosti žrtve. Takšna ocena nato policiji in tudi v nadaljnjih postopkih na tožilstvu in sodišču pomaga pri odločitvah za ukrepe za zaščito žrtev. "Ukrepi so lahko različni - od prepovedi približevanja do odreditve pripora. Žrtvam predlagamo, da poiščejo pomoč in podporo družine ter prijateljev in jim povedo, kaj se dogaja. Svetujemo, da grožnje storilca čimprej prijavijo policiji in si beležijo storilčeve grožnje, klice, sporočila, dogodke, skratka vse v zvezi z grožnjami ali zalezovanjem," dodajajo na policiji.

Policija Policija Slovenija Zjutraj streljanje v Grosuplju, domnevno dve žrtvi

Vse grožnje je treba jemati resno

Sodelavke društva SOS telefon vsak dan spremljajo stisko ogroženih in jim skušajo po najboljših močeh pomagati. Na letni ravni v Zatočišče za ženske in otroke ter žrtve nasilja sprejmejo okoli 45-50 žensk z ali brez otrok, ki potrebujejo varno nastanitev. Skorajda vse uporabnice, ki so sprejete v Zatočišče, doživljajo grožnje. "Te grožnje so velikokrat razlog za umik. Ko postopki za zaščito žrtev nasilja in sodelovanje institucij stečejo, imamo dobre izkušnje z vidika prekinitve nasilja. V kolikor se grožnje s strani povzročitelja nadaljujejo, jih žrtve prijavljajo na policijo, zaprosijo za prepoved približevanja, tožilstvo in sodišče pa nasilje obravnavata v skladu s kazenskim postopkom," pravijo.

Opozarjajo, da je treba vse grožnje jemati resno, zato vedno svetujejo žrtvam, naj podajo prijavo na policijo. A sama prijava ni pogoj za sprejem ali bivanje v Zatočišču. Podobno kot policija svetujejo, da žrtve nasilja shranijo vse dokaze (npr. elektronsko pošto, sms-e, sporočila na spletnih socialnih omrežjih) in si zabeležijo izrečene grožnje, obiščejo osebnega zdravnika in ga obvestijo o tem, da se jim dogaja nasilje, fotografirajo morebitne poškodbe in policiji predajo informacije o ljudeh, ki so bile priča nasilju, da se zaupajo najbližjim in povedo, kaj se jim dogaja ter da poiščejo pomoč na centrih za socialno delo in pri nevladnih organizacijah. "Vsakršno komunikacijo s povzročiteljem pa naj prekinejo," nadaljujejo sodelavke društva SOS telefon. 

Pomembna je tudi zgodovina nasilja, ki naj jo žrtve ravno tako izpostavijo v prijavi, saj je ena od značilnosti nasilja v partnerskih odnosih tudi ta, da gre za kontinuirane vzorce vedenja nasilnih oseb, ki se navadno skozi leta stopnjujejo. "Zato apeliramo na priče (sosedje, sorodniki), da pomagajo žrtvam prekiniti začarani krog nasilja in se ne obračajo stran, ko zaznajo nasilje, pri čemer je vedno možna tudi anonimna prijava na telefonsko številko 080 12 00, saj je nasilje družbeni problem in ne zgolj stvar posameznika ali posamezne družine. Nasilje se lahko dogaja vsem nam," opozarjajo.  

žrtev | Avtor: Shutterstock Shutterstock

Žrtve ovirajo tudi grožnje z ugrabitvijo otrok

"Konkretni primeri groženj in ustrahovanja lahko obsegajo vse od neposrednih groženj s smrtjo, groženj s telesnimi poškodbami, poškodovanjem stvari žrtev oziroma povzročanjem materialne škode, izrečenih neposredno žrtvi ali preko komunikacijskih sredstev, do bolj prikritih," pravijo sodelavke društva SOS telefon in dodajajo, da žrtve nasilja pri izhodih iz nasilnega življenja ovirajo tudi grožnje z odvzemom oziroma ugrabitvijo otrok s strani povzročitelja. "Pri pripravi varnostnega načrta za žrtev je nujno preveriti in upoštevati različne rizične dejavnike, kot je posedovanje orožja, grožnje povzročitelja s samomorom, nezmožnost prevzemanja odgovornosti za lastno vedenje (prelaganje odgovornosti na žrtev in institucije), visoka stopnja ljubosumnosti, posesivnosti in nadzorovanja žrtve, stopnjevanje nasilja v času partnerstva in še posebej po razpadu zveze, zloraba alkohola in drugih psihoaktivnih substanc itd. – vse to so pomembni indici, da bi lahko povzročitelj svoje grožnje tudi uresničil," opozarjajo. 

Hrvaška policija Uboj Svet Tragična noč: Pred nasiljem je branil neko žensko in na koncu sam umrl

Če žrtve groženj ne prijavijo, so prepuščene same sebi

Vseeno pa žrtve groženj večkrat sploh ne prijavijo policiji. Sodelavke društva SOS telefon menijo, da predvsem zato, ker se žrtve velikokrat bojijo, da njihove prijave ne bodo resno obravnavali, da bodo s prijavo izzvale povzročitelja k stopnjevanju nasilja oziroma da jim prijava ne bo pomagala na poti iz nasilja, če inštitucije ne bodo ravnale v skladu s pooblastili. "Ali pa menijo, da bodo z neprijavljanjem od sebe odvrnile pozornost povzročitelja, kar se navadno izkaže za napačno domnevo," dodajo. A če žrtve groženj ne prijavijo, so prepuščene same sebi in popolnoma nezaščitene.

"Zgolj umik pred povzročiteljem ne pomeni nujno tudi prekinitev groženj, še posebej če imata žrtev in povzročitelj skupne otroke in je potrebno njuno nadaljnje sodelovanje v postopkih na sodiščih, kjer se urejajo družinska razmerja (dodelitev otrok v varstvo in vzgojo, stiki, preživnina). Zato je pomembno kontinuirano medsebojno povezovanje in sodelovanje institucij ter izobraževanje vseh nas, ki delamo z žrtvami, da bi se senzibilizirali za zakonitosti dinamike nasilja v družini in partnerskih zvezah ter ustrezno prepoznavali manipulativna vedenj, ki vodijo k nasilnemu vedenju," menijo. 

Mobilni telefon | Avtor: Profimedia Profimedia
Povzročitelje lahko po njihovem mnenju zaustavi le jasno, odločno, nedvoumno sporočilo v obliki opozarjanja in ukrepanja s strani vseh nas – sodišč, policije, centrov za socialno delo, nevladnih organizacij, snovalcev politik in medijev, tako institucij kot posameznikov, da je nasilje vedenjska izbira, ki jo je mogoče spremeniti. "Nasilje je nedopustno in žrtve nasilja so tudi otroci, ki so priče nasilju, tudi če povzročitelj do njih ni nasilen," še pravijo. 

Grožnje, izrečene v živo, se jemlje bolj resno

V časih tehnološkega napredka se veliko groženj izreče tudi preko telefona ali družbenih omrežij - so pa, kot pravi policija, te praviloma manj neposredno nevarne. "Običajno se v praksi dogaja, da storilec žrtvi grozi neposredno kot tudi preko komunikacijskih sredstev. Pri takšnih ogrožanjih predlagamo, naj žrtve zamenjajo telefonsko številko in elektronski naslov. Prav tako svetujemo, da o tem obvestijo telefonskega operaterja, sporočila, ki jih pošilja storilec, pa je potrebno zavarovati ter obvestiti tudi policijo," pravijo. Za kaznivo dejanje zalezovanja je v Kazenskem zakoniku sicer predpisana denarna kazen ali zapor do dveh let, za kaznivo dejanje grožnje pa prav tako denarna kazer ali zapor do šestih mesecev. 

Policijski trak Slovenija Tragedija pri Medvodah: Prišel na njen dom, jo ustrelil in se odpeljal...
Komentarjev 7
  • Naklonsky 16:23 10.maj 2020.

    Ja, vidimo da se je levakom zadnje čase čisto strgalo. Toliko agresije, gneva, cele dneve eni in isti na forumih in socialnih omrežjih ... res imajo težave. Še dobro, da je to omejena popolacija, po zakonu entropije itak teži k lastnemu propadu.

  • Avatar Leon
    Leon 07:07 10.maj 2020.

    Tweet Zvoneta Černača o delu policaja na motorju je žaljiv za vse policaje . Policija vzdržuje red in varuje državljane in jih NE SME pretepati oziroma preganjati kadar mirno protestirajo .....glej na INSAJDER .

  • Avatar Andestessa
    Andestessa 00:50 10.maj 2020.

    Si želiš najti žensko za eno noč? Pojdi –– B­r­ed­h­ot­.­C­om

Sorodne novice