Slovenija
9 ogledov

Vse več revnih je izbrisanih

Boštjan Cvetič iz Nadškofijske Karitas v Mariboru je prepričan, da ima posamezni Žurnal24 main
V centrih za socialno delo, in v drugih ustanovah, ki pomagajo socialno šibkejšim slojem, je vse več ljudi, ki imajo na njih prijavljeno stalno prebivališče, saj je to pogoj za uveljavljanje vseh pravic.
"Ljudi, ki želijo na našem naslovu prijaviti prebivališče, je vsako leto več za približno deset odstotkov," nam je povedal Boštjan Cvetič iz Nadškofijske Karitas v Mariboru.

Stalno prebivališče
Z zakonom o prijavi prebivališča iz leta 2001 je uvedeno zakonsko prebivališče, ki je namenjeno ljudem, ki prebivajo na območju države, nimajo pa stalnega prebivališča. "V teh primerih se za stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, na primer centri za socialno delo (CSD), Rdeči križ Slovenije (RKS) in Karitas, lahko pa tudi domovi za starejše, zavodi za usposabljanje in nekateri varstveno-delovni centri," so nam pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ).

Organi brez pravnih obveznosti

Naslov. Organ, ki da soglasje za zakonsko prebivališče na svojem naslovu, ne pridobi obveznosti, kot sta vročanje upravnih in sodnih spisov.
Obveznosti. Če najemodajalec ne da soglasja za prijavo posameznikovega prebivališča, na upravni enoti preverijo, ali posameznik prebiva na tem naslovu. Če dejansko prebiva, upravna enota s pravnimi akti prijavi stalno prebivališče, pravijo na MNZ.

Brez zdravnika in dela
"Pri nas se vse pravice in dostop do resursov vežejo na stalno prebivališče," pojasnjuje sociologinja Vesna Leskošek . Zato je prijava prebivališča na naslov CSD in drugih institucij povsem upravičljiva in praktična rešitev, "ki je nastala iz potreb". Dodaja še, da "če nimate stalnega prebivališča, se ne morete prijaviti na zavod za zaposlovanje ali dobiti dela, iti k zdravniku in uveljaviti socialnih pravic" , in opozarja, da je stalno prebivališče ključno, ker nam dodeljuje identiteto.

Novi izbrisani
"Ljudje zlahka ostanejo brez stalnega prebivališča," opozarja Leskoškova. "Lahko gre za ljudi, ki so pretrgali stike s svojo družino in jih sorodniki ali partnerji odjavijo z njihovega naslova, lahko pa za mlade po odhodu iz rejniške družine," pravi. "Razlogov za izgubo stalnega naslova je veliko in kažejo na lahkoto izbrisa iz registra stalnega bivanja," dodaja.

Leskoškova je znova opozorila na problematiko izbrisanih: "Izkazalo se je, da je izbris nelegalno vendar legitimno početje, ki spada v korpus nacionalističnih praks." Po njenih besedah lahko država, ki ji tovrstna praksa uspe enkrat, to ponovi na drugi skupini ljudi. "Diskriminatorne prakse se ne ustavijo na meji med nami in njimi, temveč svojo pot znotraj nadaljujejo in ustvarjajo vedno nove skupine odpadnikov," pravi.

V Karitasu dejavni že prej
"Naše uporabnike smo še pred uveljavitvijo zakonskega prebivališča prijavljali na naslove naših institucij," je dejal Boštjan Cvetič s Karitas. "Če nimaš nikjer prijavljenega prebivališča, imaš vsa vrata zaprta, tako pa si lahko uredijo vsaj dokumente in zavarovanje," je povedal. V Mariborski nadškofijski Karitas je trenutno prijavljenih 32 ljudi. Po besedah Cvetiča gre za brezdomce ali pa za ljudi, ki so ostali brez stalnega prebivališča zaradi ločitev ali "nagajanja" družinskih članov.

"RKS nima izkušenj na tem področju, a se zavedamo te problematike in se moramo nanjo pripraviti," je dejal Generalni sekretar RKS Janez Pezelj . Po njegovem mnenju bi bilo treba na tem področju še bolj okrepiti vlogo in moč CSD, ki imajo za to tudi izšolano osebje.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.