Čedalje več starostnikov in njihovih svojcev lahko samo sproti plačuje dom za upokojence, kar pomeni, da občinam ni več treba prevzemati bremena plačevanja. Leta 1995 so občine v celoti ali delno plačale 15 odstotkov oskrbe, lani pa le še 8,19 odstotka.
Oprostitev plačila. Zanjo lahko zaprosi tisti, ki socialnovarstvene storitve ne zmore plačati. Znesek, ki mora samskemu upravičencu ostati za preživljanje po plačilu doma, trenutno znaša 45,36 evra.
Pokojnine rastejo hitreje
“Delež samoplačnikov narašča, ker cena institucionalnega varstva raste počasneje kot pokojnine,” meni Boris Koprivnikar iz skupnosti socialnih zavodov (SSZS). Hkrati se po njegovem ljudje potrudijo in sproti sami plačajo stroške zaradi strahu, da ne bi izgubili svoje nepremičnine. Občina, ki plačuje oskrbo, se namreč zavaruje z vknjižbo plombe na nepremičnini, terjatev pa nato uveljavlja v zapuščinskem postopku. Koliko nepremičnin so občine na ta račun dobile od leta 2005, ko je začela veljati uredba, ki oskrbovancem prepoveduje odtujitev nepremičnine, nam niso znali povedati nikjer: na Združenju občin Slovenije, zemljiški knjigi, ministrstvu za delo, SSZS niti na skupnosti centrov za socialno delo, ki odloča o oprostitvah plačil.
Občine prelagajo plačilo
Občine plačevanja oskrbe, ki jim jo naložijo centri za socialno delo (CSD), sicer ne smejo zavrniti, so nam pa na skupnosti CSD povedali, da občine plačilu včasih oporekajo zaradi zmede s stalnim, začasnim in dejanskim prebivališčem starostnika, češ da je za plačevanje pristojna druga občina ali pa da imajo pri plačevanju oskrbe prednost drugi zavezanci, denimo svojci.
