Dr. Artur Štern se je predsedniške kandidature lotil na nevsakdanji način, na novinarsko konferenco je pricapljal v enem škornju, omislil pa si je tudi striptizeto, razvpito Jagodo iz Big Brotherja.
Sem eksihibicionist, hkrati pa sem modrec. Sem radikalen in imam načrt, če postanem predsednik Slovenije. Sem tako ekscentričen in imam takšen program, da bi se vsi svetovni mediji začeli ukvarjati z nami in bi nas spremljali … Vsak dan sproti dobivam nove in nove ideje. Dejansko bi svet spreminjali, ne bi ga obrnili na glavo, bi ga pa pomagali delati boljšega.
Zavzemate se za skrajšanje poslanskega mandata in druge precej radikalne poteze, za katere predsednik nima formalnih pooblastil.
Do sedaj ni imel, sedaj pa bo drugače. Če bom jaz predsednik, bom vsake toliko časa obiskal parlament in sprožil radikalno akcijo, kakšno res pomembno stvar, ki se je drugi predsedniki ne bi upali lotiti. Recimo ukinitev plačila vrtcev. Kaj bodo storili vsi, ki to obljubljajo? Nič ne bodo storili. Jaz pa bi kot predsednik šel v parlament, povedal, da bomo opravili anketo med ljudmi o določeni temi, recimo o brezplačnih vrtcih. V takšnih primerih ljudje poslanca, ki se ne bo strinjal z voljo ljudstva, na naslednjih volitvah, in to bo čez eno leto, ne bodo volili, ker je pač lažnivec in manipulator. V teku tega leta bom nato sprožil še kampanjo, da se poslancem skrajša mandat, lahko tudi predsedniku zaradi mene, ampak s pravico, da je še enkrat izvoljen. Naj bo enoletni mandat za poslance, za predsednika, za vse enakopravno, samo jaz hočem na takšen način imeti večji vpliv. Ne jaz sam, ampak kot glasnik ljudstva. To, kar se zdaj dogaja v parlamentu, je samo neka oligarhija, vladavina amaterskih grebatorjev. Saj nekateri med njimi so tudi v redu, to je jasno ...
Ampak potem bi moral parlament sam sebi izglasovati skrajšanje mandata.
Seveda. To bodo ljudje povedali. Od zdaj naprej parlament ne bo več vladal, ampak bo služil, kar je namen, ne pa, da so oni zdaj glavni.
Imate status samostojnega kulturnega delavca. Zakaj se kot doktor naravoslovnih znanosti ukvarjate predvsem z družboslovjem, s politiko. Vas še kdaj vleče nazaj v znanost?
Znanost me zanima v tem smislu, da sem ohranil znanstveni um in duh, kar pomeni, da nastopam proti šarlatanstvu in mazaštvu, proti horoskoparjem in tem bedastočam, vedeževanju in podobnemu. Kar se tiče tega, sem radikalen darvinist in se mi zdi, da je to tudi edina pametna možnost. Dobro, naj se ljudje malo igračkajo, ampak realno je to bedasto.
Drugače pa nimam statusa samostojnega kulturnega delavca, ampak status nič. Pred leti sem na Milijonarju zaslužil dva milijona tolarjev in na Najšibkejšem členu milijon, kar je pomenilo, da sem presegel cenzus, ko ti država plačuje stroške in prispevke za kulturnega delavca in bi si jih moral plačevati sam. Sedemdeset tisočakov na mesec, kar je bedasto, zato sem se prelevil v občana, ki naj bi si plačeval trinajst tisočakov prispevkov. Vendar sem ugotovil, da če tega ne plačujem, bom plačeval 20-odstotne obresti za nazaj za nekaj let, medtem ko imam lahko ta čas denar v skladih in zaslužim 50 odstotkov na leto, tako da se mi ne splača. Skratka, sem na cesti in sem enostavno moder človek, ki obvladuje sistem.
Zavzemate se za popolno prepoved tobaka in hkrati za legalizacijo marihuane. Ali niste zapadli v nasprotje?
Štos je v tem, da tobak smrdi, je zanič in škodljiv in nima nobene funkcije, razen da onesnažuje, krade čas in denar, oži estetske razmere … Kar pa zadeva marihuano, je znanstveno dokazano, da ni škodljiva, temveč je celo koristna. Medtem ko ima tobak mnogo mnogo škodljivih snovi, ima marihuana izrazito samo koristne, na primer določene antioksidante, kar je bilo objavljeno v najuglednješih medicinskih revijah. Mene osebno marihuana ne zanima, je tudi nisem še nikdar kadil, le nekajkrat mi je ženska "vdihnila šot", kot se reče. Ampak sam ne kadim in nikoli ne bom, sem pa za to, da se legalizira, ni pa rečeno, da sem za to, da se jo propagira. Z dekriminalizacijo bi odpravili prekupčevanje in kriminal. Da bi koga prepričevali, naj kadi marihuano, pa seveda ne. Normalno, sem za to, da se jo mirno omejuje, da se celo reče, da lahko povzroča zasvojenost in to ni dobro, se pravi, da je boljše, da ne kadite, če pa že, pa tudi nič hudega. Kajenje cigaret bi pa popolnoma prepovedal, tudi proizvodnjo in uvoz. Tako močan davek bi navil, da se nobenemu ne bi več splačalo. Dovolil bi pa tobak, ki diši, se pravi pipo in kakovostne cigare.
Naklonjeni ste legalizaciji prostitucije. Se vam to zdi dejavnost kot vsaka druga ali pač najmanjše zlo? Bi sami obiskali prodajalko ljubezni?
Meni se prostitucija sploh ne zdi sporna. Dobro, če bi bila moja hči cipa, bi se mi zdelo malo bedasto in ne bi bil najbolj navdušen, ali pa tudi, kaj pa vem. Drugače je s tem enako kot z marihuano, trgovina z belim blagom bi odpadla, če bi jo legalizirali, hkrati pa bi bilo vse skupaj bolj zabavno. Kurbetine bi hodile po cesti v tistih štrumpantlih in bi bilo zelo zanimivo. Sam sem že bil z nekaterimi, nisem pa še z nobeno imel spolnih odnosov, ker mi ni do tega, da bi si kupoval ljubezen. Jaz uživam v tem, da je ženska zaljubljena vame, da si me želi, ne pa da sem lolek, ki si mora to plačevati.
Bili ste pri prostitutki, niste pa imeli spolnih odnosov?
Bil sem, ker me je zanimalo, do kam lahko grem in nikoli mi ni bilo do tega. Zmeraj sem se nato odpovedal. Plačal sem sicer kakšen manjši znesek, oziroma kolikor sva se dogovorila, nisem pa nič takega počel. Če pa bi, bi gotovo povedal in me ne bi bilo nič sram. Tak pač sem, kakršen sem.
Omenjate boj proti deloholizmu. Kaj vam pomeni zdravo nasprotje slednjega?
Deloholizem zame pomeni, da se ljudje po nepotrebnem ženejo za previsokimi finančnimi cilji, da si zadajajo neke trapaste štose. Kadar človek zares čuti, da bi delal, takrat je prav, da dela. Da pa se nekdo ne zna več spraviti iz tega, da se izčrpava leta in leta samo za to, da ima helikopterje in jahte, to je brezveze. Recimo Erazem Pintar se mi zdi v redu možakar, on zna uživati, nekateri pa samo kopičijo in kopičijo materialne dobrine do onemoglosti. Traparije.
Pomanjkanje zdravniškega kadra bi reševali s povečanim vpisom na medicinsko fakulteto. Se vam ne zdi, da bi to vodilo k padcu kakovosti zdravniških storitev?
Treba je samo zaposliti kakovosten kader. Iz tujine bodo prišli kakovostni profesorji, privabili jih bomo s finančnimi sredstvi, delovna sila je zdaj na trgu. Če ga bomo poklicali, bo prišel najboljši ameriški profesor. Ni treba, da predava ves čas, saj lahko predava teden, dva, nato pride drugi, tretji ... lahko smo najboljši na svetu.
V nekaterih medijih je bilo zaslediti obtožbe nekdanje žene, da ste kot oče in mož popolnoma neresni. Kako odgovarjate na takšne trditve?
S tem se ne ukvarjam. Ni mi zanimivo, sploh ne berem, kaj takšni ljudje pišejo, nimam niti časa niti interesa. Kot oče sem odsoten oče, izpolnjujem pa svoje finančne dolžnosti. Trenutno sem sicer dolžan za nazaj, čeprav ji običajno dajem vnaprej za dva, tri mesece.
Na katere volilce računate? Rekli ste, da boste pritegnili tiste, ki sicer ne bi šli na volitve.
Računam na marginalce, ne kriminalce, na tiste, ki so na družbenem dnu, na tiste, ki sploh ne bi šli volit, a bodo šli, ker jih zanimam. Takih je že precej. Računam na intelektualce, na poštenjake, na tiste, ki so naveličani politike, se pravi, da je moja volilna baza ogromna. Računam na manjšine, Srbe, Hrvate, Bosance, Cigane, zato ker se bom absolutno zavzemal za njih in bom dosegel, da bo vsaka manjšina imela predstavnika v parlamentu.
Kateri protikandidat se vam zdi najbolj simpatičen ali zanimiv?
Po zanimivosti mi je najbližji Zmago Jelinčič, drugi so precej dolgočasni. Tistih bolj obrobnih niti ne poznam.
Ste avtor nekaj knjig. Kateri vaš verz, stavek vam je najljubši?
Recimo tale je dober: ''Vzpon, kjer je dno. Sesedena višina. Vedeti samo to.'' To pomeni, da ko si na tleh, vedi da boš rasel, ko si zgoraj na vrhu, vedi, da boš, če boš prepotenten, padel. In če samo to dvoje veš, je zadosti.
Nebojša Mijatović
