"Ljudje imajo občutek, da je morje od vseh in lahko počnejo, kar želijo," pravi Marko Starman, direktor Krajinskega parka Strunjan (KPS). Ker vsako leto ogromno navtičnih navdušencev s čolni brezobzirno sidra na območju naravnega rezervata, nameravajo v KPS postaviti dnevna privezna mesta oziroma boje, ki bi preprečile dodatno uničenje morskega dna.
Mrtvo sidro. Kot nam je povedal Tomo Borovničar, direktor Uprave RS za pomorstvo, v zadnjih letih opažajo stopnjevanje pojava divjih sidrišč, pri katerih ljudje vržejo betonski blok, imenovan mrtvo sidro, v morje in se brezplačno usidrajo. Lani so tako kaznovali kar 88 lastnikov plovil na sidrih in bistveno zmanjšali njihovo število. Letos bodo nadzor še poostrili.
Prepovedano sidranje
Kot pojasnjuje Dejan Putrle iz KPS, je ob poletnih konicah naenkrat redno zasidranih okoli 150 plovil. "V osrednjem delu rezervata (Mesečev zaliv, rt Ronek), kjer sta vožnja s plovili na motorni pogon in sidranje prepovedana, je bilo tudi prek 30 sidranih plovil," dodaja. Po nekaterih drugih štetjih pa na območju rezervata število presega 300 sidranih plovil naenkrat.
Ogroženi travniki, leščurji
"Že od začetka spremljamo stanje dna s potapljači; vrednotimo, kaj se dogaja na dnu zaradi sidranja, koliko časa potrebujejo združbe, da si opomorejo. Na tem območju so sicer ogroženi travniki pozejdonke, leščurji, kamene korale," pojasnjuje Starman.
V KPS računajo, da bo študija oziroma projektna dokumentacija, ki jo pripravlja Zavod RS za varstvo narave (ZVN), končana do konca leta. Nakazala bo, koliko boj bi bilo smiselno postaviti, kje in na kakšen način, kako bo z vzdrževanjem ter ali bi jih bilo smiselno uporabnikom zaračunavati.
"Projekt sofinancira Kneževina Monako. Računamo pa, da bi prihodnje leto pred navtično sezono že lahko postavili privezne boje," pravi Starman. Takšen sistem bi poleg varovanja območja izboljšal varnost kopalcev. Uprava za pomorstvo pa je že dala soglasje.
Boje tudi na Debeli rtič
"Tako na območju parka Strunjan kot Debelega rtiča je sidranje zelo pereč problem. Čolnov je bistveno preveč, da bi lahko zagotavljali ohranjanje habitatov morskega dna," poudarja Robert Turk, vodja piranske enote ZVN. Spoznanja v Strunjanu pa bodo ZVN prišla prav za območje Debelega rtiča, kjer želijo v sklopu projekta MedPan Nord prav tako postaviti privezna mesta, in sicer predvsem v skrajnem koncu rta, kjer je problem sidranja najhujši.
