Z detektivi nad zaposlene

Kranjski kriminalisti so ovadili 58-letno zdravnico, ki naj bi 20-letnemu pacientu izdala lažni zdravniški potrdili o upravičeni odsotnosti z dela. Ovadba je doletela tudi pacienta, ki naj bi z goljufivim potrdilom poskušal pretentati delodajalca. Ovadenima grozi zaporna kazen do treh let. Policiste je o sumu kaznivega dejanja obvestil pacientov delodajalec. Zdravnica naj bi delala v jeseniškem zdravstvenem domu, a so nam tam povedali le, da zadevo preverjajo in da lahko njihov komentar pričakujemo šele jutri. Enako so nas danes odslovili v Zdravniški zbornici Slovenije. V podjetju Acroni, kjer naj bi delal domnevno lažni pacient, izjav ne dajejo.

Težave z zdravniki

"V okoli 40 odstotkih vseh primerov, ki jih preiskujemo, gre za sum neupravičene zadržanosti z dela," pravi Janko Trivunović, predsednik Detektivske zbornice RS. Detektivi na pobudo delodajalca denimo preverjajo, ali je delavec med odsotnostjo zaradi bolezni doma. Če ga tam ne najdejo, poskušajo pridobiti dokumentacijo od lečečega zdravnika, da bi ugotovili, ali ima pacient predpisano mirovanje. Po Trivunovićevih besedah se v 80 odstotkih prijav izkaže, da gre dejansko za zlorabo koriščenja bolniškega dopusta, saj podjetje, preden najame detektiva, navadno že resno sumi, da določen delavec goljufa. Kot pravi, pa imajo velike težave s pridobivanjem dokumentacije od zdravnikov. Ti morajo sicer v skladu z zakonom posredovati podatke o zdravstvenem režimu (ne pa o diagnozi) delodajalcu ali njegovemu pooblaščencu. Tega pa naj ne bi radi počeli. Trivunović sicer ugotavlja, da si podjetja vse težje privoščijo detektiva, saj je cena tovrstnega nadzora 70 evrov na uro, kar znese tudi dva ali celo tri tisoč evrov za dva tedna nadzora.

Osem odstotkov kršitev

V Sloveniji je bilo lani zaradi bolniškega dopusta izgubljenih skupno približno 9,8 milijona delovnih dni, kar je za 5,4 odstotka manj kot predlani, kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kot še opažajo, se je bolj zmanjšalo število dni bolniških odsotnosti, ki jih krije delodajalec, manj pa tistih, ki jih krije ZZZS (gre za bolniški dopust, ki traja dlje od enega meseca). Povprečna dolžina trajanja bolniške odsotnosti pa ostaja približno enaka (8,2 dneva v breme delodajalcev in 70,2 dneva v breme ZZZS). ZZZS je lani opravil nadzor pri 1.867 zavarovancih in pri 8,3 odstotka ugotovil 
kršitve.

Ovadbe in obsodba

Po podatkih Generalne policijske uprave so v zadnjih petih letih v zvezi z izdajo in uporabo lažnega zdravniškega ali veterinarskega spričevala obravnavali 21 primerov kaznivih dejanj, od tega lani dva. Sodna statistika pa kaže, da je bila med letoma 2006 in 2012 le ena obsodba zaradi omenjenega kaznivega dejanja.