"Pogajanja so bila uspešno zaključena, zato bomo v soboto, 14. novembra, podpisali sporazum. Plinovod je izjemnega pomena za države članice EU, predvsem zato, ker smo vseskozi priča sporom med Rusijo in Ukrajino in kot veste smo imeli lani plinsko krizo. Zato izgradnja plinovoda pomeni, da se bomo izognili tem sporom, ki bodo z izgradnjo irelevantni za vse," je dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik.
Opozoril je, da je 1. oktober 2013 skrajni rok za odločitev glede gradnje plinovoda. "Če odločitve ne bo, potem sporazum preneha veljati, sicer pa velja 30 let," je dejal.
Koliko bo iztržila Slovenija?
Lahovnik je zatrdil, da Slovenija podpira tudi druge projekte, kot je Nabucco, ki zagotavljajo tako diverzifikacijo nabavnih poti kot virov. Kot je povedal, je projekt Južni tok že zelo daleč z izvedbo in ima tudi zagotovljene zaloge plina, medtem ko je projekt Nabucco za zdaj zgolj na papirju.
Lahovnik je dejal, da bo naprej, do konca junija 2011, izvedena študija izvedljivosti. Ta pa bo po njegovih besedah tudi podlaga za končne ekonomske ocene.
Skladno s sporazumom bosta ruski plinski gigant Gazprom in slovenska družba Geoplin plinovodi ustanovila skupno podjetje, v katerem bosta imela vsak po 50-odstotni delež. Sedež družbe, ki bo upravljala oziroma gradila slovensko traso Južnega toka, bo v Sloveniji.
Gazprom bi nižje davke
Ključni vprašanji pri dolgotrajnih pogajanjih sta bili, ali bo imelo skupno podjetje Gazproma in Geoplin plinovodov poseben davčni status in ali bo njegovo delovanje regulirano v skladu z evropsko zakonodajo, ki ureja delovanje lastnikov infrastrukture.
Skupno podjetje bo moralo prestati certificiranje, kakršno je zahtevano za vse sistemske operaterje, lastnike infrastrukture, ki opravljajo javno službo. Podjetje tudi ne bo imelo posebnega davčnega statusa, ki so ga več mesecev želeli na ruski strani, in bo upravičeno do nadomestila izpada v primeru dodatnih davčnih obremenitev, a le dokler to še dopuščajo evropska pravila državne pomoči.
Še vedno pa ni znano, kje bo potekala trasa čez Slovenijo, več bo pokazala študija o izvedljivosti projekta - pripravljata jo Gazprom in Geoplin plinovodi -, ki bo rezultate predvidoma dala prihodnje leto.
Slovenci bi sodelovali tudi s Hrvati
Slovenija ima velik interes sodelovati tudi v projektu terminala za utekočinjeni plin na hrvaškem otoku Krku, v katerega se bodo po Lahovnikovem vedenju vključila tudi hrvaška podjetja, denimo Ina, ki je sicer v lasti madžarskega Mola. Slovenija in Hrvaška sta po Lahovnikovih zagotovilih v stalnih stikih glede tega projekta, ki pomeni tako diverzifikacijo nabavnih poti kot diverzifikacijo virov.
