Slovenija
73 ogledov

Z lopato ali z bagrom nad Koseški bajer

Koseški bajer se prenavlja. Nasprotniki se bojijo, da bo prenova povzročila prav Žurnal24 main
Obnova Koseškega bajerja v Ljubljani razburja strokovno javnost. Zagovorniki menijo, da bo bajer s prenovo postal privlačna točka, nasprotniki pa napovedujejo opustošenje.
•Član Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji Tomaž Ogrin nasprotuje načrtovanim posegom v Koseški bajer, ki je po njegovem mnenju sam po sebi vrednota, in napoveduje opustoišenje.

Ogrin pravi, da je Koseški bajer ambient miru, česar se urbanisti in krajinski arhitekti ne zavedajo. © Anže Petrič

 
Zakaj se z načrtovano obnovo Koseškega bajerja ne strinjate?
Ne vemo, zakaj je drugi del projekta, ki zadeva Koseški bajer, sploh potreben. Koseški bajer je sam po sebi vrednota. Opazili smo, da je del, ki je bil obdelan z bagri, mrtev. Zasute so žabe, mresti, zasuta so gnezdišča ptic. Skratka, tam je tišina, ni več življenja. Mislim, da nihče od Ljubljančanov ni zahteval takšnega posega.

Je bilo prejšnje stanje bajerja primerno?
Koseški bajer bi lahko ostal takšen, kot je bil. Določene dele poti se da popraviti samo z navadno lopato, da se ne hodi po blatu, drugače pa ni bilo kaj spreminjati. Bilo je izjemno veliko intimnih kotičkov, kjer so bile živali zaščitene. Danes ni več tako, obale so gole, zasute z različnim materialom.Skratka, opustošenje.

Katere so po vašem mnenju glavne pomanjkljivosti načrtovanega projekta?

Glavna pomanjkljivost je sámo poseganje v bajer. Človek ima občutek, da je šel tak naraven ambient nekomu močno na živce, da ga je poskušal na vsak način spremeniti. Mirno lahko rečemo, da imajo ti ljudje, ki so odločali, zelo nizko kulturo in razgledanost o tem, kaj je danes naravna vrednota v mestu.

Kakšna obnova bi bila za vas sprejemljiva?

Prvi korak bi bil opustitev lesenega odra nad vodo in opustitev premikanja izliva potoka izpod Rožnika. Prav tako tudi oblikovanje strmih pobočij na drugačen način in vzpostavitev prvotnih pogojev, to je pas, ki bo človeku preprečeval neposreden dostop do vode.

© grafika Žurnal24

 
Ste pripravili alternativni projekt?
Projekt smo predstavili in prosili mesto Ljubljana za minimalna sredstva, da bi projektno zamisel ustrezno predstavili. Denarja nismo dobili. Naš projekt je vseboval združitev naravne in kulturne dediščine, odziv pa je bila popolna ignoranca.

Ste opravili raziskave, s katerimi lahko dokažete škodljivost načrtovanega projekta?
Evidentirali smo živalski in rastlinski svet, pomagala je biotehniška fakulteta, opravili smo geološke raziskave in raziskave vode. Vsak poznavalec tega sveta ve, da če mu odvzameš hrano in ambient za gnezdenje, je potem logično, da si bitja odgnal in bo tam navadna pustinja.

Kaj bodo dela pomenila za okolico bajerja?
Ljudje se bodo pritoževali zaradi hrupa v primeru prireditev, motila bo dodatna razsvetljava. To je ambient miru, kjer odženeš stres, opazuješ življenje, obenem pa si v mestu Ljubljana. Tega se urbanisti in krajinski arhitekti sploh ne zavedajo.

Kako komentirate stroške obnove?

Stroški so izjemno visoki za taka zemeljska dela. Mislim, da so težka dela nepotrebna.

•Soavtor natečajnega in izvedbenega projekta obnove Koseškega bajerja Miha Kajzelj pravi, da bo bajer postal zelo privlačna točka, a del obale bo ostal nedostopen in se bo ohranil.

˝Naselje Mostec in drugi bodo dobili urejeno območje za sprehode,˝ pravi Kajzelj. © Anže Petrič

 
Katera so glavne prednosti obnove Koseškega bajerja?
Glavna prednost obnove je, da bo to postalo parkovno območje, kjer bo onemogočen dostop z avtomobili. Na vzhodnem bregu, kjer je največji vpliv ljudi, bo leseni otok, ki bo namenjen vsem obiskovalcem in interesnim dejavnostim. S konceptom točkovnih dostopov proti vodi bo velik del ostale obale ohranjen kot zaščiten obvodni habitat, kjer bo dostop do vode za ljudi onemogočen.

Ste seznanjeni z alternativnim projektom nasprotnikov obnove?
Z njihovim projektom nisem seznanjen. Pred sedmimi leti je bil natečaj, tudi oni so imeli možnost sodelovati in pokazati, da so njihove rešitve boljše kot naše. Mislim, da nimajo konkretnih rešitev, nobene ureditve se brez gradbene mehanizacije ne da izvajati.

Kako se odzivate na očitke, da zaradi del izginjajo živali?
Te izjave so pretirane. Lastnost narave je prilagodljivost, trdoživost in hitra obnovljivost. Zavračam njihove očitke, ekosistem se bo obnovil zelo hitro po končanih delih. Z novimi posegi se bodo možnosti za določene vrste še izboljšale.

© grafika Žurnal24

 
Ste opravili raziskave, s katerimi lahko dokažete, da projekt ni škodljiv?
Na začetku projekta je Mestna občina Ljubljana naročila vodnogospodarske podloge, ki so bile izdelane na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Podali so tehnične, naravoslovne, hidrološke in druge smernice, na podlagi katerih je bil projekt narejen. Med projektom za gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno še naravovarstveno soglasje. V zadnjem času je bila pri podžupanu Janezu Koželju biologinja Vida Spazzapan Brelih, ki je dala vrsto pripomb na projekt. Nekatere smo v zasnovi tudi upoštevali: ukinili smo leseno pešpot na vodi, apnenčasti pesek pa smo zamenjali s silikatnim, ki ima ustreznejšo kemično sestavo.

Kaj bo prenova Koseškega bajerja pomenila za njegovo okolico?

Naselje Mostec in mesto Ljubljana bosta dobila urejeno območje za sprehode. Območje bo postalo edinstvena točka za druženje ob vodi in šole v naravi, še naprej pa bo možno ribištvo in spuščanje modelov. Mislim, da bo to zelo atraktivna točka, kamor se bodo ljudje radi prišli sprehajat, kot na Ljubljanski grad.

Ste za mnenje povprašali prebivalce Ljubljane?

V enem od časopisov je bila anketa Ljubljančanov in večina je rekla, da je krasno, da se bo to uredilo. Sliši se pa samo tiste, ki se pritožujejo. Gre za strahove ljudi, ki projekta ne poznajo dovolj in za vsesplošno nezaupljivost do novega. Na koncu bo to prijeten park za sprehode ob vodi, ki je privlačna že sama po sebi.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.