Z nižjo praho do nižjih cen žit

Poleg tega pa gredo v smer nižjih cen tudi predlogi o ukinitvi uvoznih dajatev na določene žitarice iz tretjih držav, je še povedal Jarc. Slovenija namreč uvaža žita iz držav nekdanje Jugoslavije, predvsem Srbije, komisija pa je naklonjena ukinitvi vseh dajatev na vsa žita.

Tiskovni predstavnik evropske komisarke za kmetijstvo Michael Mann je povedal, da je komisija naklonjena ukinitvi vseh dajatev na vse žitarice v "tem tržnem letu, ki se izteče junija 2008". Predlog o tem je že pripravljen, a še ni v postopku, so potrdili viri v Bruslju, evropska komisija pa je pravkar sporočila, da bo predlog predstavila v prihodnjih dneh. Jarc je ob tem povedal, da je o možnih pocenitvah težko govoriti, a nekatere napovedi kažejo, da bi se lahko cene pšenice do zime zaradi ponekod nekoliko višjega pridelka znižale do 30 odstotkov, cena koruza pa naj bi ostala nespremenjena.

V povprečju je slovenska kmetija velika 6,5 hektara
Obvezna praha – gre za neposejane njive, ki jih kmetje pustijo v mirovanju – v Sloveniji sicer ne prizadane veliko kmetijskih gospodarstev, je pojasnil Jarc. Tako naj bi v letošnjem letu zaradi danes sprejete odločitve o znižanju stopnje prahe na nič odstotkov prizadela le 571 pridelovalcev s skupno površino za praho 3049 hektarov. V Sloveniji to zadeva zgolj kmetije nad 24,23 hektara zemlje, v povprečju pa je slovenska kmetija velika 6,5 hektara, je še pojasnil minister.

Slovenskim pridelovalcem sladkorne pese dodatnih 12,5 milijona evrov
Pomembna za Slovenijo je bila danes tudi odločitev glede reforme sladkornega sektorja, skladno s katero naj bi bili slovenski pridelovalci sladkorne pese upravičeni do dodatnih 12,5 milijona evrov pomoči, je povedal Jarc. Vendar pa tako kmetijsko ministrstvo kot evropska komisija niso mogli natančno napovedati, kdaj bodo pridelovalci denar dejansko prejeli.

Ohranitev uporabe sladkorja za "posebej neugodne letnike"
Ministre danes čaka še razprava o vinski reformi. Na mizi sta dve vprašanji predsedstva: vprašanje omejevanja sadilnih pravic po letu 2014 in uporabe sladkorja za obogatitev vina. Slovenija želi ohraniti uporabo sladkorja za "posebej neugodne letnike", je povedal Jarc in pojasnil, da je tako Slovenija v krogu večine držav članic EU, ki se zavzemajo za ohranitev tega ukrepa. "Gre praktično za vse države severne in srednje Evrope," je dejal.