V parlament vstopa veliko novincev. Delo poslancev in poslank nadaljuje 37 poslancev, ki so bili v poslanskih klopeh že v prejšnjem mandatu, od tega jih je največ iz stranke SDS.
V parlament se vrača tudi kar nekaj starih obrazov, med njimi Mirjam Bon Klanjšček, Tamara Vonta, Bojan Sajovic (vsi trije v poslanski skupini Gibanja Svoboda) in Vida Čadonič Špelič, ki je prvič vlogo poslanke nastopila leta 1993, drugič pa leta 2000.
Prva ustanovna seja Državnega zbora.
Igor Zorčič, zdaj že nekdanji predsednik državnega zbora, je poudaril, da je bil pretekli mandat poseben zaradi težkih zdravstvenih, gospodarskih in političnih okoliščin. Med dosežki preteklega mandata je izpostavil ureditev dela na daljavo, s čimer je državni zbor postal še veliko bolj robusten in v prihodnje ne bo izgovorov, da bi delo državnega zbora kakorkoli delegirali ali ga ukinjali.
"Pred vami je težek mandat, mednarodne okoliščine niso zavidljive. V naši neposredni bližini smo priča vojni, katerih posledic še ne čutimo, jih pa bomo," je dejal novim poslankam in poslancem. Novincem v poslanskih klopeh je dejal, da se bodo pri svojem delu soočili še z drugimi zadevami, s kakršnimi se starejši poslanci ne bodo. Na srce jim je položil, naj jim ti izzivi dajo še dodaten elan za sprejemanje najboljših odločitev.
"Spoštovani, 30 let imamo svojo državo. Veliko večji narodi, kot smo mi, nam jo zavidajo, se borijo, umirajo zanjo, mi se pa včasih obnašamo, kot da je to nekaj samoumevnega. Naša država je naša zaveza in odgovornost do naših zanamcev. Upam, da se tega zavedate in da boste v tem duhu ravnali in sprejemali takšne odločitve, ki bodo koristile vsem."
Igor Zorčič
Prva ustanovna seja Državnega zbora.
Novim poslankam in poslancem je čestital tudi predsednik države Borut Pahor. "Zaupana nam je skrb za mir in varnost, blaginjo in ugled Slovenije v svetu. O tem, kako to doseči, imamo tako kot ljudje, ki jih predstavljamo, različna stališča in poglede. Različnost je velikansko bogastvo, če znamo z njim prav ravnati," je dejal. Poudaril je pomen sodelovanja v skupno dobro, ki posledično krepi zaupanje v demokracijo, politiko in v državo.
"Nova zakonodajna in izvršna oblast začenjata mandat v domačih in mednarodnih razmerah, ki upravičeno vzbujajo dolžne skrbi, ni pa nobenih razlogov za strah, če bomo ob običajnem političnem razhajanju znali pri pomembnejših državnih zadevah poiskati skupni jezik," je dejal. Slovenija ima po njegovih besedah ugodne možnosti, da pospeši svoj razvoj, bo pa uspešnost odvisna od tega, kakšno družbeno razpoloženje bodo ustvarili.
Pahor se je zahvalil vladi predsednika Janeza Janše za delo v zahtevanih okoliščinah in dobro sodelovanje.
Napovedal je, da se bodo najkasneje 23. maja odvila posvetovanja o novem mandatarju. Pričakuje, da bo s strani vodji poslanskih skupin prejel informacije, na podlagi katerih bo ugotovil, da ima kandidat za mandatarja dovoljšno podporo. V tem primeru bo še istega dne podpisal predlog kandidature in jo poslal v državni zbor.
Poslanske skupine je prosil, da se čim prej posvetujejo tudi o kandidatih za vodstvo računskega sodišča in viceguvernerja Banke Slovenije. O njegovih predlogih mora namreč odločati državni zbor. Ker se mandat računskemu sodišči izteče konec maja, položaj viceguvernerja pa je trenutno nezaseden, Pahor pričakuje, da bodo 23. maja s predstavniki poslanskih skupin spregovorili tudi o tem.
Prva ustanovna seja Državnega zbora.
Prva glasovanja opravljena
Na seji, ki ji predseduje najstarejši poslanec Miroslav Gregorič, so že izvolil predsednico in podpredsednico mandatno-volilne komisije. Predsednica je postala Janja Sluga, podpredsednica pa Alenka Jeraj. Brez glasu proti so bili potrjeni tudi člani in članice mandatno-volilne komisije. Poleg Janje Sluga in Alenke Jeraj bodo v komisiji sedeli iz Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek, Borut Sajovic, Matej Arčon, Nataša Avšič Bogovič, Monika Pekošak, Darko Kranjc in Barbara Kolenko Helbl, iz SDS Danijel Krivec, Anja Bah Žibert, Jože Tanko in Zvone Černač ter Jožef Horvat (NSi), Bojana Muršič (SD), Matej Tašner Vatovec (Levica) in Ferenc Horvath (poslanec narodne skupnosti).
Mandatno-volilna komisija je državnemu zboru predlagala potrditev vseh 90 poslanskih mandatov, kar je državni zbor tudi storil.
Glasovala je tudi o treh pritožbah glede morebitno spornih mandatov. Dve pritožbi sta se nanašali na poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha, ki še vedno opravlja tudi funkcijo predsednika sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, čeprav je ta nezdružljiva s poslansko. Horvath je na seji MVK dejal, da politična gonja proti njemu traja že tri leta. "Želim, da se vprašanje razišče oziroma da se v zakonih točno pove, kaj se sme in kaj ne, da se določi status organov narodnostnih skupnosti," je dejal. "Ker sem želel, da se to reši, sem začel upravni postopek, ki pa se v treh letih še ni končal. Moja želja je, da pride zadeva do ustavnega sodišča, ker mislim, da je to vprašanje zanj. Ne kršim zakona, ničesar koruptivnega nisem naredil. Prav je, da počakamo, da se postopek konča pred ustavnim sodišče, da imamo potem vsi jasna navodila."
Zmagovalec je videti kar klavrno