"Pogajamo se o sporazumni prekinitvi pogodbe. Minimalni znesek, ki ga ob tem zahtevamo, je sedem milijonov evrov,” razlaga Dušan Šešok, predsednik uprave Iskre Sistemov. Če Mestna občina Maribor (MOM) na tolikšen znesek ne pristane, pa bodo s tožbo zahtevali precej več. “Tožbeni zahtevek bo v višini obračunanih kazni do 6. marca za naš delež, in sicer v višini 14,2 milijona evrov, ki pa se bo še vsak mesec povečeval,” dodaja Šešok.
Znesek morajo izračunati
Milan Mikl, vršilec dolžnosti mariborskega župana, si želi prekinitev pogodbe, za kar so se na februarski seji izrekli tudi mestni svetniki, vendar zneska, ki bo bremenil občinski proračun, še ne zna določiti. Mikl poudarja, da bo opravljena uradna cenitev nastalih dejanskih stroškov, na koncu pa bodo o višini odškodnine glasovali še mestni svetniki. Dejstvo je, da sedmih milijonov evrov v občinskem proračunu ni. “Dogovorili smo se, da ko bo dejanski znesek znan, da ga bomo poravnali v roku od dveh do treh let,” pravi Mikl. Ali se bo projekt kljub morebitni prekinitvi pogodbe nadaljeval, še ni dorečeno. Obstaja možnost, da bi radarski sistem pozneje upravljal Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor.
Ničnost ga ne zanima
Zakonitost sklenjene pogodbe o radarjih pristojni instituciji – računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije – še preverjata. Vendar njuna odločitev predsednika uprave Iskre Sistemov prav nič ne zanima. “Ničnost je na strani javnega partnerja, nismo je povzročili mi in je predvidena odškodnina, ki je v višini povprečnih kazni zadnjih treh mesecev krat deset let,” je odločen Šešok.
