Za zakon je glasovalo 48 poslancev SD, LDS, Zares in DeSUS, 30 iz vrst SDS, SNS in SLS pa jih je bilo proti. Novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji po besedah koalicijske strani po 18 letih celovito ureja položaj izbrisanih. Ob tem so poslanci zavrnili dopolnila SDS, s katerimi bi izbrisanim zaostrili pogoje za pridobitev statusa.
Velja za nazaj
Novela ureja položaj tistih izbrisanih, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa. Tako so določeni pogoji, pod katerimi lahko tujec, ki je bil na dan 25. junija 1991 državljan druge republike nekdanje SFRJ in ki dovoljenja za stalno prebivanje v naši državi še nima, pridobi dovoljenje za stalno prebivanje.
Določa tudi, v katerih primerih se šteje, da so imeli državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče tudi za nazaj.
Sprejeti predlog vsebuje tudi določbo, po kateri se dovoljenje za stalno prebivanje ne izda osebi, ki ji je kot tujcu zavrnjena izdaja dovoljenja za bivanje. Gre za osebe, ki so bile obsojene ali so v kazenskem postopku za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost ali vojnega hudodelstva.
"Spoštujete vsaj ustavo"
Notranja ministrica Katarina Kresal je v razpravi poslance pozvala, naj zakon sprejmejo, "če ne iz etične zaveze do ljudi, ki jim je pred 18 leti novonastala država storila krivico, pa iz spoštovanja do slovenske ustave".
Katarina KresalDa to počnemo 18 let po izbrisu in sedem let po tem, ko nam je popravo kršitev človekovih pravic naložilo ustavno sodišče, je dejstvo, ki govori samo zase. Je dejstvo, ki obsoja nadaljnje sejanje populizma o špekulantih in vojnih zločincih, obsoja vzbujanje netolerance in strašenje ljudi z milijonskimi odškodninami.
Poudarila je, da država s tem zakonom nikomur ničesar ne podarja, ne odškodnin ne državljanstev ne volilne pravice.
Novela zakona tako ureja status tistih izbrisanih, ki niso upravičeni do dopolnilnih odločb in nimajo urejenega statusa.
Koalicija: Huda kršitev človekovih pravic
Vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Miran Potrč je tako med drugim opozoril na nezakonitost izbrisa in zavrnil očitke, da se bodo na podlagi zakona delile odškodine.
Po besedah poslanca Zaresa Vita Rožeja so zaradi izbrisa številni izgubili službe, zdravstveno zavarovanje in dostop do izobraževalnega sistema. Sam izbris pa je označil za hudo kršitev človekovih pravic.
Po mnenju Antona Anderliča iz LDS je takratna Demosova vlada napravila napako, ki je prizadela mnoge ljudi. In da je treba v pravni državi krivice popraviti na tak ali drugačen način.
Poslanec DeSUS-a Anton Urh, ki zakon prav tako podpira, pa je glede domnevnega izplačevanja odškodnin spomnil, da je doslej vloženih 52 zahtevkov, a nobena odškodnina ni bila pravnomočno obsojena.
Opozicija ostro proti
Zakonu še naprej ostro nasprotujejo v opozicijskih strankah. Po besedah poslanca SDS Branka Grimsa zakon temelji na laži.
Tako je prepričan, da bodo zaradi zakona nastali stroški za izvedbo postopkov za vse morebitne pritožbe in tožbe na sodiščih, na koncu za izplačilo odškodnin. Stranka pa želi z dopolnili iz zakona izključiti tiste, "ki so Slovenijo napadli z orožjem", oziroma špekulanti.
Proti zakonu so se izrekli tudi v SLS. Status izbrisanih bi tako morali po besedah Janeza Ribiča urejati "najmanj z ustavnim zakonom, če ne celo s spremembo ustave".
"Izbrisa ni bilo in tako tudi izbrisanih ne more biti," pa je prepričan Zmago Jelinčič iz SNS. Po njegovem mnenju se je koalicija odločila, "da bo zamrznila svoj odnos do domovine" in bo izbrisanim, ki jih je po Jelinčičevih besedah iz dneva v dan več, "v želji po čim večji politični podpori dala vse, kar bodo hoteli".
