Janša v intervjuju: "Zamuda se bo merila v nižjih pokojninah in nižjih plačah"

Državljani bomo 6. decembra na referendumu odločali o interventnem zakonu. Na vprašanje, zakaj so v en zakon vključili toliko različnih ukrepov, je predsednik vlade Janez Janša v pogovoru za VTV poudaril, da razvojna vprašanja ni možno urediti samo z enim zakonom, ampak s celim naborom ukrepov, ki so združeni v omnibus zakonov. "Velika škoda je, da se to zdaj blokira. Ko bomo izračunali to zamudo, se bo merila v nižjih pokojninah in nižjih plačah," je komentiral dejstvo, da interventni zakon še ni uveljavljen. 

"Po uveljavitvi tega zakona bo več denarja ostalo v žepih zaposlenih, upokojencev, bilanca gospodarstva za razvoj in se bo zaradi tega nekaj manj steklo v državne blagajne. Dolgoročno bo pa zaradi tega, ker bo razvoj hitrejši, bo rast višja, denarja več tudi za vse tisto, kjer ga bo mogoče prvo leto nekoliko manj," je povedal Janša in dejal, da trenutno lahko upoštevajo samo predpise, ki že veljajo. Napovedal je, da bo v vsakem primeru v začetku prihodnjega leta potreben popravek proračuna. 

Slovenije je konkurenčna pri nizkih plačah, nekonkurenčna pa na področju razvoja in ustvarjanja velike dodane vrednosti. To bi po njegovem mnenju rešil razvojni zakon. "To je zakon, ki omogoča, da bi bilo vse več ljudi v Sloveniji bogatih, zato ker bo njihovo delo pošteno plačano."

Kratkoročno država računa na manj prihodkov, ima pa po njegovih besedah Slovenija rezerve in potenciale, ki niso bili izkoriščeni. "Zadnje poročilo Mednarodnega denarnega sklada pravi, da je gospodarstvo v Sloveniji najmanj zadolženo v evro skupini, v evro območju. Kar pomeni, da podjetja denar za investicije imajo, oklevajo pa, ali bodo vlagali ali ne bodo vlagali," je dejal. "Oklevajo tudi mnogi, ali bodo vlagali v Sloveniji ali bodo šli rajši na Hrvaško, kjer so pogoji gospodarjenja bolj ugodni. Če jih bomo mi v Sloveniji s tem razvojnim zakonom decembra izboljšali, potem bodo vlagali tukaj. Iz tega bodo nastajala bolje plačana delovna mesta, gospodarska rast in davki se pobirajo od neke vsote. Če je ta vsota višja, lahko vi z nižjo davčno stopnjo poberete več, kot če poberete z visoko davčno stopnjo od nižje vsote."

Matija Sušnik/Državni zbor

Prenormiranost vodi v preveč zapleten sistem

Veliko razburjenja v javnosti je povzročila napoved racionalizacije v javni upravi. Janša je dejal, da na podlagi primerjave z drugimi državami članicami EU, ki so približno na naši razvojni stopnji, lahko vidimo, kje smo prenormirani. Prenormiranost v nekateri sektorjih pomeni tudi, da imamo preveč zapleten sistem. "Se pravi, da je preveč predpisov, preveč postopkov, ki obremenjujejo tako upravo kot stranke, ki moramo tam dobiti stvari," je pojasnil. "V javnem sektorju so deli, kjer je ljudi premalo, in so deli, kjer jih je glede na to primerjavo pač preveč in to se bo moralo prerazporediti. Predvsem je pa tukaj neizprosna statistika, ki kaže, da smo število zaposlenih v javnem sektorju od leta 1991 dvignili tam iz 120.000 na 200.000, ob tem, da se je prebivalstvo Slovenije v tem času minimalno povečalo."

Vlada ne namerava umetno poseči v število delovnih dovoljenj za tujce, dela pa na tem, da se "zmanjšuje potreba po tem, da uvažamo tujo delovno silo". Prepoved tuje delovne sile bi ravno tako prizadela blaginjo, je poudaril. Želijo zagotoviti pogoje, da bodo mladi ostajali doma, se zaposlili in za to dobili ustrezno plačilo. Delajo tudi na tem, da bi višek zaposlenih v javnem sektorju dobil dobro plačana delovna mesta v gospodarstvu. "Ne želimo nikogar prisilno nekam spravljati. Skušamo ustvariti takšne pogoje, da se bo to pač samo po sebi na mehak način prelilo organsko."

KPV

Izobraževanje se bo moralo spremeniti

Eno od področij, ki se je znašlo na udaru, je šolstvo. "Daleč največji strošek v šolstvu je denar za plače, ker je zelo veliko zaposlenih in plače so obveznost. Tako da bodo v vsakem primeru izplačane. In ko nekateri zdaj strašijo, da bo zmanjkalo denarja za plače, ne bo zmanjkalo denarja za plače. Vsi, ki bodo delali, bodo dobili plače." Vidi pa Janša veliko rezerve na področju šolstva. "Ko govorimo o zaposlenih v šolstvu, mi ne govorimo samo o učiteljih. Mi govorimo o stotinah ljudi, ki so zaposleni v raznih zavodih, pa v inštitutih, ki proizvajajo v glavnem predpise."

Komentiral je tudi napovedi reforme v šolstvu, o kateri je govoril minister za izobraževanje Borut Rončević. "Povečali smo število predpisov, normativov, zaposlenih in tako naprej. Rezultati so šli pa v obratno smer. Nekaj tukaj ne deluje. In zdaj so proti reformi tisti, ki so zagovarjali stanje, ki je slabo, ki so ga povzročili, tako rekoč. Ne povsod. In tukaj seveda ne moremo govoriti, da je v šolstvu vse slabo. Je ogromno učiteljev, profesorjev, ki delajo dobro, velika večina. Ne govorimo o ljudeh, govorimo o nekem sistemu, ki napačno razporejа vire in jih mogoče tudi napačno nagrajuje."

Janša ocenjuje, da se bo moralo izobraževanje v prihodnje spremeniti. "V roku 10, 15 let bo ves razviti svet ali pa kar ves svet, saj ta meja se bolj in bolj briše, v neki situaciji, ko ne bomo imeli več šolskega sistema, kot ga poznamo danes. Vrtec, osnovna šola, srednja šola, fakulteta, podiplomski študij in tako naprej. Neke forme bodo sicer še vedno obstajale, ampak ne bo nobenega študija in nobene države, ki bi imela nek študij, kjer boš ti dobil nek poklic in ti bo ta poklic garantiral brez izobraževanja delovno mesto ali pa sploh plačano aktivnost. Tehnologija se toliko spreminja, da znanje, ki ga danes dobimo, marsikje jutri že ne zadostuje. Tiste države, ki bodo prej prilagodile svoj šolski sistem temu hitremu tempu tehnološkega napredka, tiste bodo razvite."

Cilj je tudi uvedba brezplačnih vrtcev, a to ne bo mogoče iz danes na jutri, saj je veliko odvisno od finančne situacije. "Ekonomski faktor je tisto, na kar lahko kot družba ali pa država vplivamo. Na vse ostale posredno, predvsem na ta način, da je kultura življenja nekaj, kar je vrednota, kultura smrti je pa nekaj, kar je zlo," je dejal. 

dezurni@styria-media.si