Obljuba. “Kaj konkretno, katero ministrstvo?” je spraševal predsednik vlade Borut Pahor in si pozorno zapisoval težave, ki mu jih je ob obisku primorskih gospodarstvenikov 17. marca v Kopru našteval podjetnik Emil Grižon. “Odgovor dobiš po mejlu v roku 48 ur,” je nato javno obljubil premier. In ure so tekle.
Direktor podjetja Finali Trading (ukvarja se z zbiranjem in predelavo gradbenih odpadkov), ki je lani najhitreje rastoče podjetje primorsko-notranjske regije, je razočaran. “V tej gospodarski krizi, ko je na kolenih tudi gradbeništvo in ko se bojujemo, da bi dobili izkop enega jarka, se vladna koalicija raje ukvarja sama s seboj. Na odgovore ministrstev na naše vloge pa čakamo od tri do šest mesecev,” je komentiral Grižon.
Institucijam je treba verjeti?
Na javno obljubljeni odgovor čaka podjetnik že več kot 500 ur; če odštejemo konce tedna in praznike, pa 264 ur. V Pahorjevem kabinetu sicer trdijo, da je med svojim mandatom govoril z nekaterimi predsedniki uprav podjetij in da je njegovo stališče, da se nanj lahko obrne vsak predsednik uprave, če meni, da je to potrebno. Grižon je eden od njih: “Pa me pošiljajo k šefinji kabineta Simoni Dimic, od nje pa preusmerjajo na neke druge ljudi ... Na Obali bi se morala končno odpreti ena večja deponija za izkopne materiale. Skupaj s predstavniki kmetijskega in okoljskega ministrstva bi morali doreči odprte zadeve. Zdaj se namreč ob vseh večjih gradnjah v bistvu odlaga material večinoma na črno in v večjih količinah od dovoljenih.”
Ste verjeli, da bo premier Pahor izpolnil obljubo? “Verjamem v naše institucije – in premier je ena od njih,” pa se je konkretnemu odgovoru izognil direktor primorske gospodarske zbornice Tomaž Može.
