"Do danes Slovenija še ni dobila zaprosila za katerega koli zapornika iz Guantanama, tako da o tem še ni odločala. Če bi se v prihodnje zgodilo, da bi bila na Slovenijo naslovljena prošnja posameznega zapornika, bi glede na obstoječo zakonodajo, ki je dokaj kompleksna in zapletena, o vsaki posamezni prošnji morali odločati posebej – torej od primera do primera," je pojasnila ministrica Katarina Kresal, ki se v Luksemburgu udeležuje vrha notranjih ministrov držav članic EU.
Odločitev o morebitni uradni prošnji ZDA bo odvisna od prosilca ter okoliščin in elementov zaprosila, je še povedala Kresalova.
Notranji ministri EU so danes v Luksemburgu dosegli dogovor o načinu izmenjave informacij o zapornikih iz Guantanama na Kubi. Vsaka država članica bo sama na podlagi nacionalne zakonodaje odločila, ali bo sprejela zapornike in koliko jih bo sprejela. V skladu s sredinim dogovorom pa bo o tem ustrezno obveščala vse druge države članice EU in schengenskega prostora.
Odločitev o sprejetju v pristojnosti držav
EU je pripravljena sprejeti le tiste teroristične osumljence, ki bodo
"pripravljeni na izpustitev na prostost", ki imajo neovrgljive razloge za to, da se ne
morejo vrniti v državo izvora, in ki so izrazili željo, da bi jih sprejela država članica EU ali
schengenskega prostora, v katerem so še Norveška, Islandija in Švica. Tako so se v
sredo dogovorili notranji ministri EU, med njimi slovenska pristojna ministrica Katarina
Kresal.
Kako bo deloval mehanizem
Mehanizem za izmenjavo informacij o nekdanjih zapornikih v Guantanamu bo dvofazen. V prvi
fazi bo vsaka država članica, ko se bo odločila sprejeti zapornike, o tem obvestila vse druge
države EU in članice schengenskega prostora. Obvestila jih bo tudi o njihovem predvidenem pravnem
statusu, o morebitnih varnostnih tveganjih in o tem, ali je oseba v kakšnem pravnem postopku.
V drugi fazi pa bodo države članice delile izkušnje, dobre prakse in informacije o integraciji nekdanjih zapornikov v novo okolje.
