Zaradi begunske krize višji primanjkljaj

Pri tem je zaradi stroškov begunske krize sprva načrtovane odhodke za leto 2016 povečala za 123 milijonov evrov, prihodke pa za 73 milijonov evrov, kolikor ocenjuje, da bo dodatno prejela iz proračuna EU.

Z dopolnjenim predlogom proračuna za leto 2016 so tako prihodki določeni v višini 8,7 milijarde evrov in odhodki v višini 9,5 milijarde evrov. Proračunskega primanjkljaja pa ne bo 789 milijonov evrov, ampak 50 milijonov evrov več.

Prihodnje leto se mora zmanjšati

Sprva načrtovani primanjkljaj bi predstavljal 1,98 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar bi po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja Sloveniji omogočilo doseganje zavez iz zakona o fiskalnem pravilu, po katerem lahko srednjeročno in dolgoročno porabimo toliko, kolikor zberemo z javnimi dajatvami.

Da bi dosegli predvideno zniževanje strukturnega primanjkljaja skladno z določili pakta za stabilnost in rast, se mora proračunski primanjkljaj prihodnje leto zmanjšati na 1,98 odstotka BDP, v letu 2017 pa na 1,74 odstotka BDP, je sredi oktobra članom odbora DZ za finance povedal finančni minister Dušan Mramor.

Dopolnjeni predlog proračuna za leto 2016 določa, da bo proračunski primanjkljaj znašal 839,3 milijona evrov, kar je 2,1 odstotka BDP. Za leto 2017 pa so prihodki še vedno načrtovani v višini 8,7 milijarde evrov ter odhodki v višini 9,4 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj ostaja nespremenjen pri 717,8 milijona evrov, kar je 1,74 odstotka BDP.

Dodatni stroški, povezani z begunsko krizo, so v dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2016 zaenkrat razporejeni na postavkah ministrstva za finance, od tam pa se bo denar prerazporejal k posameznim proračunskim uporabnikom, pri katerih bodo stroški nastajali.

Ostajata odprti vprašanji

V ostale proračunske postavka vlada z dopolnjenim predlogom proračuna ni pomembneje posegla. Tako še vedno ostajata odprti vprašanji mase plač za javne uslužbence in sredstev za občine.

Sindikati javnega sektorja in vlada stališča zbližujejo počasi, a vztrajajo za pogajalsko mizo. Koliko bi v finančnem smislu pomenil vladni predlog in koliko je od tega oddaljena zadnja sindikalna ponudba, ni jasno. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je namreč po zadnjem srečanju pojasnil le, da je razlika še vedno precejšnja.

Mramor naj bi vztrajal, da rast mase za plače javnih uslužbencev v prihodnjem letu ne sme preseči predvidenih 2,8 odstotka, in da je dolžan spoštovati fiskalno pravilo. Kaj bo s proračunom v primeru, da se vlada s sindikati ne bo uspela dogovoriti, pa ni jasno.

Varčevalne ukrepe je namreč vključila v predlog posebnega zakona, ki ga je skupaj z ostalimi proračunskimi dokumenti poslala v DZ, a se je naknadno zavezala, da bo poslancem predlagala, naj ga ocenijo kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo, če s sindikati ne bo usklajen.

Obstali na mrtvi točki

Pogovori z združenji občin glede sredstev, ki jih država namenja za delovanje občin iz proračuna, pa so že v začetku meseca obstali na mrtvi točki. Po daljšem premoru so se predstavnik občin v minulem tednu sestali s predstavniki vlade, tokrat s premierjem Mirom Cerarjem in ministrom Mramorjem.

A srečanje kakšnega napredka ni prineslo. Mramor je predstavnikom občin pojasnil, da manevrskega prostora ni, saj so morali v proračunu zagotoviti tudi dodatna sredstva zaradi begunske krize.

Vladna stran tako vztraja pri povprečnini v višini 522 evrov na prebivalca, kar je tri evre več, kot je predvidela v predlogu zakona o izvrševanju državnega proračuna, a še vedno manj, kot želijo v združenjih občin, ki bi povprečnino določila pri 536 evrih. Ne strinjajo se niti glede sredstev za sofinanciranje investicij.

Zdaj bodo imeli poslanci in poslanske skupine do 11. novembra čas za vlaganje dopolnil k dopolnjenemu predlogu proračuna, do katerih se bodo predvidoma 13. novembra opredelili člani odbora DZ za finance in monetarno politiko, DZ pa bi ga lahko skupaj s spremljajočimi dokumenti potrdil na redni novembrski seji, ki se začne 16. novembra.