“Za umetno prekinitev nosečnosti se najpogosteje odločajo ženske, ki že imajo dva otroka in tiste, ki nenačrtovano zanosijo kmalu po porodu. Za oceno vpliva krize na povečanje števila splavov pa bo treba še malo počakati. Zanjo je za zdaj malo prezgodaj,” pravi Tomislav Vitezica , ginekolog koprskega zdravstvenega doma (njegova ambulanta skrbi za šest tisoč žensk). Nacionalni podatki o tem, da je v Obalno-kraški regiji kar za 58 odstotkov več splavov kot na Goriškem, ga presenečajo in si jih ne zna prav dobro razložiti.

“Fai-da-te” splavi

Splavi v lastni režiji. Italijanski ginekologi opažajo povečanje števila splavov “fai-da-te” med imigrantskim delom populacije. Ženske jemljejo tablete, ki vsebujejo prostaglandine (tkivni hormon) – te sicer v zdravstvu uporabljajo za sprožanje umetnih popadkov – in se z njihovo pomočjo znebijo ploda. Ta praksa pa je povezana s strahom, da bi jih oblasti zaradi nelegalnega bivanja v državi prek posega v bolnišnici odkrile. Kontracepcija. Ena od najboljših kontracepcijskih sredstev za “zrele” ženske je mirena; Slovenija je ena od redkih držav, kjer je ta maternični vložek brezplačen; v Avstriji stane dobrih 500 evrov.

Čakalna doba se je podvojila
V Italiji pa zdravniki že ugotavljajo, da se število umetno prekinjenih nosečnosti, za katere se ženske odločajo zaradi finančnih težav, povečuje. Podatki iz nekaterih italijanskih bolnišnic so že skorajda alarmantni; v milanski kliniki Mangiagalli, v kateri opravijo 1.700 prekinitev nosečnosti na leto in je na tem področju prva v regiji, se je čakalna doba za splav podvojila – s šestih čakalnih dni na 12.

Basilio Tiso , direktor omenjene bolnišnice, ugotavlja, da pomanjkanje denarja bistveno vpliva na odločitev, ali otroka obdržati ali ne. “Še leto in pol nazaj so bile razmere povsem drugačne, spopadali smo se s pravim baby boomom,”& lt; /em> pravi Tiso za enega od italijanskih spletnih medijev. Število zahtev po splavu se je alarmantno povečalo in jih v kliniki, kjer običajno opravijo po 40 splavov na teden, že težko dohajajo. Glavni razlog je recesija. “To je žalostna resnica. Ena od treh žensk, ki prihajajo na splav, nam zatrjuje, da se za prekinitev nosečnosti odloča, ker nima stalne zaposlitve. Uradna statistika teh dejstev še ni zaznala, za splav se sicer odločajo tako pari kot samske ženske. Razlog pa so višji življenjski stroški in službe, ki so zaradi recesije ogrožene ali pa so ljudje zaposleni le za določen čas,”< /em> dodaja direktor.

Statistika zamuja
Ker zdravstvena statistika v Italiji podobno kot pri nas za aktualnimi razmerami caplja s precejšnjo zamudo, obstajajo uradni podatki le za leto 2007. Ti pa kažejo, da je 12 odstotkov žensk, ki splavijo, brezposelnih, tri odstotke predstavljajo iskalke zaposlitve, desetina je študentk in 12 odstotkov gospodinj.


Kaj pa pri nas?
V izolski in novogoriški bolnišnici čakalnih dob za umetno prekinitev nosečnosti za zdaj ni. Ažurnih podatkov o številu splavov v prvih treh mesecih letos nam niso posredovali, češ da jih pošiljajo inštitutu za varovanje zdravja v Ljubljano, edinemu, ki lahko z njimi razpolaga. A tam imajo le nacionalne podatke do leta 2007. “Podatki za lani bodo predvidoma na voljo do konca junija, za letos pa šele naslednje leto,”& lt; /em> razlagajo.

“Na učinke krize bomo morali počakati še kakšno leto, ko se bo to odrazilo na številu porodov. Za zdaj padca števila porodov ni opaziti,” ugotavlja Dušan Deisinger , predstojnik ginekologije v izolski splošni bolnišnici. Podobno pravi njegov kolega Zvonko Šoštarič iz Nove Gorice, kjer splave opravljajo dvakrat na teden. “Dejstvo, da imamo najnižjo splavnost v državi, pa je nedvomno rezultat dobrega delovanja mreže ginekoloških ambulant,” pravi Šoštarič.