Po uveljavitvi ljubljanskega občinskega prostorskega načrta (25. oktobra) bi lahko začeli graditi zapor v Bizoviku, saj bo okoli 45 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče postalo zazidljivo. “Arhitekturni natečaj bo predvidoma objavljen naslednje leto,” pravijo v Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS).
Projekt gradnje zapora, vreden 70,39 milijona evrov, je uvrščen v načrt razvojnih programov za obdobje od leta 2010 do leta 2013, kar pomeni, da sta že izdelani projektna naloga in investicijska dokumentacija. Po zadnji naj bi investicijo realizirali do leta 2013 iz proračunskih sredstev, “kar pa je nerealno, saj ta sredstva niso zagotovljena”. V UIKS dodajajo: “Glede na stanje v državi je malo možnosti, da bi država ta sredstva lahko tudi zagotovila v naslednjih letih. Zato bomo proučili druge možnosti financiranja, na primer da projekt realiziramo kot javno-zasebno partnerstvo (JZP).”
Število zaprtih. V Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana (ZPKZ) je bilo 14. oktobra 240 zaprtih ljudi, kapacitete pa je le za 128 ljudi – kar pomeni 187,5-odstotno prezasedenost. Od vseh zaprtih v ZPKZ je 135 pripornikov. Razlog. Novi zapor naj bi rešil prezasedenost, poleg tega je bila lokacija na Povšetovi ulici začasna in ni urbanistično primerna. Selitev. Novi zapor bo nadomestna gradnja za sedanji zavod na Povšetovi in odprti oddelek (moški) na Igu. Po preselitvi bodo ti dve lokaciji prodali.
Izkušnje iz tujine
V tujini so že gradili zapore v obliki JZP, na primer v britanskem Essexu in nemški deželi Bavarski. “Praviloma se izvajajo v obliki koncesij gradenj, izpeljank modelov je več,” pravi Boštjan Ferk, direktor turjaškega Inštituta za JZP. “Pri tem je pomembno, da zasebnik ne prevzame le tveganja gradnje, ampak tudi tveganja iz faze upravljanja, na primer vzdrževanje, čiščenje in prehrano,” pojasnjuje. Zasebni sektor naj bi delal bolj racionalno kot javni in stroški obratovanja naj bi bili nižji, kot bi bili, če bi šlo za javno investicijo – v tej razliki je prostor za dobiček. Zasebnik v tujini praviloma prejme plačilo od države za oskrbovalni dan po zaporniku, še pravi Ferk.
“Le v državnih rokah”
Po mnenju Dragana Petrovca z Inštituta za kriminologijo zasebnik vlaga le, če pričakuje dobiček, zato naj bi bil v zaporu zainteresiran predvsem za proizvodno dejavnost. Že zdaj ima skoraj vsak zapor javni gospodarski zavod, pravi Petrovec. Prepričan je, da bi morala proizvodnja znotraj zaporov ostati v državnih rokah, tako kot je bil včasih sistem proizvodnih delavnic.
Prevelik zapor
Dušan Valentinčič, generalni direktor UIKS, meni, da so načrtovali prevelik zapor – za 450 zapornikov –, zato bi bilo po njegovi oceni bolje, da bi zgradili zapor za 350 ljudi, kar pa je še predmet razprave. Z manjšo velikostjo bi bili seveda manjši tudi stroški gradnje. V okviru zapora naj bi postavili tudi šolski center za zaposlene.
“Tudi 350 je previsoka številka,” komentira Petrovec in dodaja, da bi bilo lahko po penoloških načelih v zaporu največ sto obsojencev. “Politika je od leta 1995 naprej uspela več kot podvojiti število zaprtih oseb, pri čemer se kriminaliteta ni zviševala,” dodaja.
