Ena glavnih težav koalicijske pogodbe je v postavitvi njenega težišča na stran kapitala, je za STA dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko. Skrbi ga, kako naj bi vlada ob zmanjševanju javnofinančnih prihodkov še naprej zagotavljala ustrezne javne storitve. "Težišče tega dokumenta je postavljeno na stran kapitala, investicij in davčne razbremenitve gospodarstva," je o koalicijski pogodbi dejal Zorko.
Po njegovih besedah se poraja vprašanje, kako bo vlada ob zmanjševanju javnofinančnih prihodkov še naprej zagotavljala socialno državo. "Kako bodo zagotavljali javno šolstvo in zdravstvo, kako bodo zagotavljali enakovrednost pokojnin," je opozoril.
Izpostavil je napoved dodatnih rezov v zdravstveno blagajno. "V dokumentu je toliko nejasnosti, da se poraja močno vprašanje, kako vse skupaj dejansko zagotavljati," je poudaril.
Manjkajo jasne varovalke
Na področjih, kot sta javno zdravstvo in pokojninska blagajna, manjkajo jasne varovalke, je opozoril. "Koalicijska pogodba sicer govori o potrebi po dostojnih pokojninah in dolgoročni vzdržnosti pokojninskega sistema, pa tudi o usklajevanju pokojnin z rastjo plač in življenjskih stroškov. To je vse v redu, se pa poraja vprašanje, kako bodo to zagotavljali," je dodal.
Pogreša tudi podrobnosti glede napovedane krepitve socialnega dialoga. Meni namreč, da koalicijska pogodba ne predvideva dodatne zaščite zaposlenih pred tveganji. Med drugim pogreša opredelitev boja proti prekarnim oblika dela.
Ključen je kakovosten javni prevoz
Kot so v odzivu za STA poudarili v organizaciji Focus, je pri načrtovanju prometa dosledno upoštevati načela celostnega prometnega pristopa in prednost namenjati energetsko učinkovitim ter trajnostnim oblikam mobilnosti. "Nove ceste praviloma spodbujajo dodatni promet, zastoji se v nekaj letih vrnejo na isto stopnjo, hkrati pa se povečuje odvisnost prebivalcev od vse dražjih osebnih avtomobilov oz. prisilno lastništvo avtomobilov. Trajnostni načini premikanja niso le pravičnejši, ampak tudi cenejši," so opozorili.
Opominjajo tudi, da je glede na izkušnje za zmanjševanje socialne izključenosti zaradi slabih prometnih povezav ključnega pomena kakovosten javni prevoz. "Ob tem ne smemo spregledati, da skoraj polovica prebivalstva ne vozi avtomobila, ta delež pa še narašča. Če se osredotočamo zgolj na gradnjo cest, breme mobilnosti prenašamo na posameznike, ki so tako prisiljeni v nakup avtomobila, ali pa ostajajo nemobilni, če si ga ne morejo privoščiti," so posvarili.
Krepiti je treba energetsko odpornost
Glede zavezanosti nove koalicije razvoju energetskega sistema na kombinaciji jedrske, hidroenergije, geotermalne ter ostalih obnovljivih virov, kamor ne štejejo vetrne energije, pa so v Fokusu prepričani, da tako sončna kot tudi vetrna energija ter biomasa omogočajo raznoliko energetsko mešanico in prinašajo večjo stabilnost stroškov na dolgi rok. "Izkušnje aktualne in preteklih naftnih kriz kažejo, da je odvisnost od fosilnih goriv ne samo slaba za okolje, ampak tudi predraga, zato potrebujemo čim več lastnih virov, s katerimi pa lahko obenem tudi krepimo odpornost," so prepričani.
Ob tem izpostavljajo, da razvoj sončne energije, predvsem na industrijskih in stanovanjskih stavbah, vrača določeno mero energetskega nadzora občinam, podjetjem in prebivalcem, saj temelji na lokalno dostopnih virih. "Primeri energetskih skupnosti v Sloveniji, ki so prebivalcem ponovno omogočile dostop do lokalne proizvodnje energije po nadzorovanih in stabilnih stroških, jasno potrjujejo prednosti takšnega pristopa. To je lahko posebej pomembno za podeželska in bolj oddaljena območja, kjer so gospodinjstva pogosto bolj izpostavljena višjim stroškom energije in transporta," so navedli.
V nasprotju s cilji trajnostnega razvoja
Glede napovedi prihodnje koalicije glede vzpostavitve termične obdelave odpadkov v sežigalnicah pa so povedali, da te ustvarjajo t. i. lock-in učinek, saj potrebujejo stalen dotok gorljivih odpadkov za učinkovito delovanje, kar ustvarja sistemski pritisk, da se odpadki proizvajajo in ne zmanjšujejo. "To je v nasprotju s cilji trajnostnega razvoja in dolgoročno zavira sistemski razvoj trajnostnih rešitev," so opozorili.
Ker sodobni odpadki vsebujejo velik delež plastike, ki je narejena iz nafte, pa je sežiganje "v resnici le prikrito kurjenje fosilnih goriv". "Sežigalnice ne prinašajo energetske neodvisnosti, ampak nas pustijo izpostavljene cenovnim šokom, geopolitičnim napetostim in motnjam v dobavnih verigah," so dodali.
"Države, ki jih slovenske oblasti pogosto navajajo kot primere dobre prakse, danes že drastično prilagajajo svoje strategije glede ravnanja z odpadki. Danska na primer načrtuje zmanjšanje kapacitet svojih sežigalnic za približno 30 odstotkov, saj ugotavlja, da te dolgoročno niso okoljsko in ekonomsko optimalna rešitev," so poudarili.
Nova shema ETS 2 je ključna za podnebne cilje
Glede zaveze prihodnje koalicije k prizadevanjem za odpravo kuponov evropskega sistema za trgovanje z izpusti (ETS) na ravni EU pa v Focusu izpostavljajo, da sistem ETS vidijo kot pomemben okoljski mehanizem, saj "postavlja jasno omejitev skupnih emisij toplogrednih plinov, hkrati pa s ceno emisij spodbuja podjetja k zmanjševanju izpustov in vlaganju v čistejše tehnologije".
"Sistem tako nagrajuje učinkovitejše in pospešuje prehod v bolj trajnostno gospodarstvo. Nova shema ETS 2 bo ta pristop razširila še na stavbe in promet - prav ta sektorja prispevata največ emisij in sta največja porabnika energije, kar pomeni, da je shema ETS 2 ključna za podnebne cilje, konkurenčnost Evrope, energetsko varnost in zaščito najranljivejših," so podčrtali.
Stranke SDS, Demokrati ter NSi, SLS in Fokus so koalicijsko pogodbo podpisale v četrtek. Prvak SDS Janez Janša je po podpisu na družbenih omrežjih ocenil, da lahko s tem programom Slovenijo dvignejo iz "zaostankov, birokratskega močvirja in pretirane centralizacije". Ovir bo veliko, a jih poznajo ter imajo dovolj znanja in poguma, da jih presežejo, je zatrdil. K uresničevanju pa vabi "vse ljudi dobre volje".
Kako? Eno bodo lapali, diametralno temu pa počeli!
Eh, papir prenese vse. Delalo pa se bo tisto, kar bo rekel Bruselj. Pod Janšo le še bolj zvesto. Mi se bomo tule prepirali o skoraj sto let starih zadevah, medtem pa Bruselj podpisuje judeževe rabote na naš račun. Mi… ...prikaži več pa, kot da imamo glavo v betonu....hitro smo pozabili jugovino, predvsem pa se iz tistih časov nismo naučili ničesar.
Zaotovili ne bodo nić.prazne besede.