Virant je prepričan, da je zgolj ena močna stranka na pomladni strani premalo in da potrebujemo več
močnih strank. Te naj bi se po njegovih besedah povezale v partnerstvo in ponudile alternativo na
naslednjih volitvah. Zato bodo,
"če bo treba, tudi to naredili, da bo Zbor za republiko postal stranka", je dejal njegov
predsednik.
Na javni tribuni zbora, posvečeni razpravi o različnih vidikih gospodarske krize, so
udeleženci med drugim opozorili, da je naša recesija globlja kot v drugih državah EU. Vlada Boruta
Pahorja naj ne bi storila vsega za blažitev in rešitev krize. Virant je tudi poudaril, da ne
nadaljuje procesa davčnih razbremenitev in debirokratizacije.
Napačne ideje
Ekonomist
Bernard Brščič je menil, da gre pri sedanji krizi za krizo državnega kapitalizma.
"To je kriza politike in države," je poudaril, zato se mu zdi oživljanje idej Johna
Maynarda Keynesa in socialističnih mislecev popolnoma napačna.
Tudi po mnenju nekdanjega direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
Janeza Šušteršiča je kriza dokaz, da sistem prostega trga deluje.
"Kriza ni nastala, ker bi modra politika ugotovila, da tako ne gre več naprej, nastala je zato,
ker so igralci na trgu ugotovili, da tako ne gre več naprej," trdi Šušteršič.
Zbor bi lahko postal stranka
Predsednik Zbora za republiko Gregor Virant je napovedal, da se bo zbor preoblikoval v politično stranko, če bo to potrebno.
