Slovenija
3 ogledov

Že več kot tri milijone zapisov

Angleška Wikipedia je kot najbolj obsežna skupen trud več kot 140 tisoč uporabni Žurnal24 main
Angleška Wikipedia je presegla tri milijone člankov in utrdila svoj položaj najbolj obsežne zbirke človeškega znanja. Zelo počasi ji sledi tudi slovenska različica spletne enciklopedije

Projekt Wikipedija se je začel januarja 15. januarja 2001. Doslej se je razširil že na 240 jezikov, med njimi sta celo esperanto in latinščina, skupaj pa obsega več kot 13 milijonov člankov. Seveda je daleč najbolj obsežna enciklopedija v angleščini, velja pa tudi za najbolj natančno.

Presentjivo natančna
Slovita enciklopedija Britannica, ki nastaja od leta 1768, ima 228.274 člankov in 474.674 podtem.

Raziskava, ki jo je pred štirimi leti naredila revije Nature, je pokazala, da tudi po natrančnosti navedb spletna orjakinj ne zaostaja veliko za častitljivo tiskano vzornico, saj so v povprečju Britannici našteli 2,92 napake na članek, Wikipediji pa 3,86. Pri obeh pa so v povprečju našli štiri hujše napake.

Od takrat se je skozi stalne razprave več kot 140.00 avtorjev natančnost in točnost člankov še izboljšala, kar kaže tudi vse manj kritik na ta rovaš.

Primož Peterlin

 
Slovenska malčica
Del wikipedijine družine je tudi slovenščina, v katerih je trenutno zapisanih 78.877 člankov, ki jih je napisalo ali urejalo 45.968 uporabnikov. Je pa res, da je bilo v zadnjih počitniških tridesetih dneh aktivnih le 417.

"Manj kot angleška“ , zanesljivost slovenske Wikipedia ocenjuje eden od njenih treh začetnikov, fizik Primož Peterlin . (Prvi je bil inženir strojništva Jani Melik, poleg Peterlina se mu je kmalu pridružil še Roman Maurer). "Pri svojih člankih sem po pol leta opazil, da sem napisal kakšno neumnost, pa je v vsem tem času ni nihče popravil, v angleški bi bila verjetno odpravljena najkasneje v nekaj urah,“ pojasnjuje slabosti domače zakladnice znanja.

Daleč tudi od tiskane
Z rastjo števila uporabnikov se izboljšuje natančnost in verodostojnost zapisov, vendar Peterlin ugotavlja, da po začetnem navdušenju v Sloveniji število avtorjev, ki prispevajo ali popravljajo zapise, ne raste tako hitro, kot število "bralcev“.

Po njegovih besedah je tako slovenska Wikipedia še precej oddaljena od tiskane Enciklopedije Slovenije, Peterlin meni, da je dosegla "le nekaj odstotkov njenega obsega" .

Lagodnost strokovnjakov
"Ljudje jo dosti več uporabljajo, kot si upajo priznati, ampak to je moj subjektiven občutek,"
Peterlin ocenjuje uporabo v strokovnih in znanstvenih krogih. Hkrati dodaja, da je ne preveč zagreto udeleževanje teh krogov pri nastajanju in popravljanju gesel predvsem posledica tega, da "se to pri ocenjevanju dela nikjer ne pozna in se zdi kot izguba časa" .

Je pa hkrati poudaril zgled profesorja slovenistike Mirana Hladnika, ki v Wikipedio že nekaj let sistematično vključuje seminarske teme svojih študentov.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.