Poslanci so tako novelo sprejeli s 50 glasovi za in s 27 proti, pred tem pa so zavrnili
dopolnilo SDS, po katerem bi iz nje črtali člen, ki spreminja način izbire generalnega direktorja
policije, in dopolnilo, po katerem bi črtali člen, ki določa, da sme policist opraviti pregled
osebe, če sumi, da ima pri sebi nedovoljene predmete in stvari.
˝Policija se vrača v leto 1988˝
V uvodni predstavitvi novele je notranja ministrica
Katarina Kresal povedala, da nov način izbire generalnega direktorja policije, ki
predvideva izbiro direktorja brez javnega razpisa, politiki v veliki meri veže roke, ko gre za
politične vplive na izbiro, in krepi vlogo demokracije. Novela po njenih besedah namreč zvišuje
pogoje za zasedbo tega mesta, prav tako pa v postopek izbire uvaja nov organ, na podlagi mnenja
katerega bo vlada imenovala generalnega direktorja policije.
Novela med drugim predvideva tudi možnost zaposlovanja že upokojenih policistov in kriminalistov na posebnih delovnih mestih za dobo dveh let z možnostjo podaljšanja. Uvaja možnost, da se preko posebnih zbirnih postopkov del policistov, ki nadzirajo državno mejo, po zaključku dodatnega usposabljanja premesti na policijske postaje znotraj države. Natančneje pa opredeljuje tudi nekatera policijska pooblastila.
|
Novela je po njegovem velik korak naprej, saj bo povečala varstvo človekovih pravic in izboljšala policijske postopke ter zagotovila zadostno število policistov. Borut Sajovic, LDS |
|
Najbolj sporen je nov način imenovanja
Po mnenju poslanca SDS
Vinka Gorenaka predlog novele temelji na pereči kadrovski problematiki, ki pa
predstavlja
"zgolj kuliso in meglo" za spremembe načina izbire generalnega direktorja policije.
Navedba ministrice, da je nov način izbire moderen, pa je po njegovem laž:
"Takšen način je slovenska policija opustila 1988., ko so imenovali zadnjega policijskega
vodjo, ki je izhajal iz vrst komunistične partije. Nikoli več kasneje se ni zgodilo, da bi
policijski vodje prihajali iz civilnih vrst."
V Slovenski ljudski stranki nasprotujejo temu, da se zakon sprejema po nujnem postopku. Po besedah Gvida Kresa je dovolj časa, da bi zakon sprejemali po redni proceduri, zato se je tudi zavzel, da se v prihodnje nujen postopek "določa bolj selektivno".
Anton Urh je v imenu DeSUS povedal, da gre pri predlogu za večplastne, sistemske in celovite rešitve, ki jih v stranki podpirajo. Pri spremembah glede izbire generalnega direktorja policije pa gre po njihovem za politično motiviran in tvegan predlog.
