Slovenija
5185 ogledov

Zelena terapija je nov trend med Slovenci

Mateja Tamše
Zelena terapija ne krepi le fizičnega in psihičnega počutja - v pol ure lahko na primer porabite tudi od 150 do 300 kalorij in dvignete raven hormona sreče-, njeni sadovi so tudi bolj okusni in bolj hranljivi kot kupljena živila. Govorimo o vrtičkanju, ki se je letos predvsem v času samokarantene zaradi korone znašlo v središču javne razprave.

Vrt smo vzeli resno, pravi Sabina Čarman, ki je svojim spletnim sledilcem bolj znana kot Mami na vrtu. Prek video vsebin skupaj z otrokoma preživlja čas zunaj, mimogrede pa, kot pravi, pridelava še zelenjavo za kosilo in ozimnico.

Z njo smo se pogovarjali tako o vrtičkanju, kje začeti, kako se znajti z 'le balkonom ali koritom za rože', kako razmigati telo in duha ter v te aktivnosti vključiti tudi najmljaše. Ker že leta sledi konceptu brez odpadkov, nam je zaupala nasvete, kako že z malimi spremembami doseči velike spremembe za bolj zeleno prihodnost.

Bi lahko rekla, da smo Slovenci vrtičkarski narod?

Slovenci smo zagotovo vrtičkarski narod. Večina ima vrt ob hiši, veliko ljudi vrt obdeluje pri starših ali ga najame. To se vidi tudi v porasti najemov vrtov. V Ljubljani je recimo ogromno površin, ki jih oddajajo za najem vrta. Tako je na primer na Vrtičkih pri kozolcu, v Podutiku. V času, ko postaja samooskrba toliko bolj pomembna, je povpraševanja še več.

Sabina Čarman | Avtor: Maja Dodič. Maja Dodič.
Kako je videti tvoj vrt?

Moj vrt ima vsega po malem. Imam vrt v različnih oblikah. Doma imam balkonski vrt s paradižniki, jagodami, začimbami in zelišči. Ob hiši imam še več čajev in zelišč ter zelenjave za dnevne smoothieje. Imam pa tudi največji vrt, ki je v sklopu Vrtičkov pri kozolcu. Tam je mojih več kot 200 kvadratnih metrov. Na tem vrtu imam rastlinja, večinoma so paradižniki, lufa bučke (za pomivanje posode), buče, kumare in druge zelenjadnice.

Koliko časa ti vzame delo na vseh teh vrtčkih in vrtovih?

Na vrtu nikoli ne zmanjka dela. Na njem je vedno plevel, kaj zaraščenega, zato se največkrat tja odpravim dopoldan med tednom ali konec tedna. Ker dopoldneve preživim tam z otrokoma, dejansko največ lahko postorim, ko sem tam ob koncu tedna. Tedensko porabim nekje 5  do 9 ur. Spomladi in jeseni tudi več. Prav tako pa je odvisno od zalivanja in dežja.

Kje vidiš največje prednosti vrtička doma?

Ne morem mimo samooskrbe in okusa, ki je vedno boljši od kupljene zelenjave. Prav tako je to odlično za predajanje znanja o vrtnarjenju otrokom. Zelenjavo imamo na dosegu, začimbe in čaji imajo povsem drugačno aromo kot kupljeni. Naberemo toliko, kolikor potrebujemo ter tako zavržemo manj hrane. Prav tako svojo zelenjavo lahko vložimo ali zamrznemo in imamo povrhu vsega še svojo ozimnico.

Kaj lahko pridelamo, na, na primer, površini 2 x 2 kvadratna metra? Kakšno površino bi potrebovali za samopreskrbo štiričlanske družine (2 odrasla, 2 otroka)?

Na tej površini lahko pridelamo marsikaj, če začnemo zgodaj in sejemo in sadimo mešane posevke. Recimo korenje in redkvico skupaj. Med čebulo ali česen posadimo solato. Posadimo paradižnik (v maju) nato julija ali avgusta spodaj posadimo solato. Tako rastejo zelenjadnice zgoraj in spodaj hkrati.

Za samoopreskrbo nam bo še vedno manjkala sol in druge stvari, ki jih lahko vzgojimo v omejeni količini. Na primer pire, pšenice in podobno, saj bi za pridelavo lastne moke morali imeti velike njive.

Imamo pa lahko 100 kvadratnih metrov velik vrt in tam vzgojimo večino zelenjave. Gre za površino brez sadovnjaka. Večja samoosrkrba je možna, če imamo manjšo kmetijo oziroma njivo in sadovnjak.

Kaj pa tisti, ki nimajo dovolj površin, denimo tisti v blokih? Obstajajo razni najemi vrtičkov, visoke grede, kakšen domač paradižnik si lahko pridelamo tudi v malo večjem koritu za rože ...

Vedno si lahko uredimo vrt doma. Lahko na okenski polici, kjer vzgajamo zelišča. Lahko imamo vrt na balkonu. Tam je prostora še več in lahko poleg paradižnikov vzgajamo tudi jagode, začimbe, zelišča... Recimo v posodi paradižniku dodamo baziliko ali spodaj posadimo solato.

Če doma nimamo prostora, je veliko vrtov, ki jih lahko najamemo. V Podutiku v Ljubljani so naši Vrtički pri kozolcu, prostor, kjer lahko najamemo svoj kos vrtička. Pri najemu je zaželjeno, da so zraven še voda, kakšen WC ter prostor, kjer se lahko v senci spočijemo in kaj popijemo.



Je letos zaradi korone in karantene kaj več povpraševanj po vrtičkih? Takrat se je zdelo, da smo vsi zunaj in vsi vrtovi urejeni ...

Letos smo glede na omejitve v spomladanskem času vsi uredili vrtove. Vidno se je povečalo povpraševanje po najemu vrta, zato lahko rečem, da smo vsi samooskrbo oziroma približek temu vzeli resno.

Vrt ni le prostor, kjer pridelamo svojo zelenjavo in sadje, ampak tudi prostor, kjer se sprostimo. Naredimo nekaj koristnega zase in za svojo dušo.

Kako vrtičkanje vpliva na tebe in tvoje psihično počutje?

Mene osebno vedno spravi v dobro voljo. Je kot nek odklop od vsakodnevnega dela in stresa. Res priporočam vsem, ki potrebujejo čas zase in bi se preizkusili v vrtnarjenju. Vrtnarjenje ima dokazano terapevtske učinke. V tujini imajo centre, kjer obiskovalci pridejo in ustvarjajo na vrtu. Ni pomembno, kaj zraste, le da imajo svojo zeleno terapijo.
Nekaj podobnega izvajamo na Vrtičkih pri kozolcu, kjer imamo Skupni učni vrt. Ta je dostopen za vse brezplačno, obvezna je prijava na info@maminavrtu.si.

Sabina Čarman | Avtor: Maja Dodič. Maja Dodič.

Vrtičkanje (pletje, kopanje, sajenje, zalivanje ...) je lahko tudi odlična rekreacija. Raziskave so pokazale, da različne aktivnosti na vrtu izboljšujejo kondicijo, moč in ravnotežje. Še več, vrtnarjenje od 30 do 45 minut na dan lahko pomeni porabo med 150 in 300 kalorij. Kaj vse ti 'razmigaš'?

Res naredimo veliko počepov tisti, ki vrtnarimo. Prav tako je kar nekaj dviganja, ko nosimo vodo. Bolj so to vaje za mišice, kot to, da se zadihamo. Je pa treba tudi pravilno izvajati gibe, saj nas lahko hitro začne boleti hrbet, če nepravilno dvigujemo ali se sklanjamo.

Delo na vrtu je tudi koristno preživljanje skupnega časa z družino. Kako si ti v aktivnost vključila svojo družino?

Največ časa tam preživim z otrokoma in svojim očetom. Otroka se bolj ali manj igrata okoli vrta. To je res svojevrstno igrišče v naravi. Tukaj jima pustim, da ustvarjata po svoje, plezata, se igrata, gradita ...

Ko pokažeta zanimanje za vrtnarjenje, ju z veseljem popeljem skozi dnevna opravila. Pomembno je, da otrok ne silimo, da naj nekaj na vrtu opravijo. Treba jih je opazovati in se prilagoditi njihovim interesom. Pokažemo otrokom, kako lahko pomagajo, jih spodbudimo, a ne vsiljujemo. Slej ali prej pridejo sami pogledati, saj radi pomagajo.

Vrtnarjenje je odlična priložnost za povezovanje z družinskimi člani. Med sajenjem, pletjem in drugim urejanjem vrta se zbližamo s svojimi družinskimi člani in si vmes tudi marsikaj zaupamo.

Kako navdušiti najmlajše?

Moja otroka sem navdušila s tem, da lahko pobirata pridelke direktno z vrta in jih tam pojesta. Grah so recimo zeleni bonbončki, prav tako za češnjev paradižnik pravita, da so bonbončki. Na vrtičkih čez sezono spremljata, kdaj bo zelenjava zrela in se naučita, kdaj je katera od zelenjadnic v sezoni.

Raziskave tudi kažejo, da si z doma pridelano zelenjavo in sadjem lahko delno izboljšamo življenjski standard in celo lažje premagujemo gospodarske krize. Kakšne so tvoje izkušnje?

Doma pridelana zelenjava in sadje nista enako skladiščena kot je kupljeno. Že to je pomembna razlika. Ni plinov, ampak je proces shranjevanja dokaj enostaven. Zamrznjeno ali vloženo z začimbami in kisom. Manj je sladkorja in drugih konzervansov.

V času zadnje recesije je bila porast pri najemu vrtov, saj je to priložnost za brezposelne, da pridelajo svojo zelenjavo, manj zapravijo zanjo v trgovini, povrh pa je to še bolj zdrava hrana. Prav tako se počutimo koristne in imamo večjo motivacijo za delo.

Kako shranjuješ vrtnine brez odpadkov?

Najraje ji zamrznem ali vložim in jih nato s pomočjo pečice ohranim za naslednje leto al dve. Prav tako vlagam zelenjavo s pomočjo alkoholnega kisa. Predvsem rdečo peso. Špinačo zamrznem v modelčkih za muffine, dam v skrinjo in potem pretresem v eno večjo vrečo.

Kaj lahko vsak stori že danes, da zmanjša količino zavrženih odpadkov? Vse več je v praksi tudi kupovanje s svojo embalažo.

Vsak korak je pomemben. Moramo pa se zavedati, da ne bomo zmanjšali vseh zavrženih odpadkov čez noč. To je proces.

Začnemo lahko tam, kjer je po navadi največ odpadkov. Večino kupimo z nakupovanjem živil. Torej s seboj nesemo svoje vrečke za sadje, zelenjavo, stročnice, kruh, moko, oreščke in tako dalje. Kasneje dodamo svojo posodo s katero lahko nakupimo živila na delikatesnem oddelku ter drugih trgovinah, kjer vidimo, da so živila na rinfuzo oziroma v razsutem stanju. S steklenicami nakupimo mleko, olja, detergente, tekoča mila in tekoče šampone ter druge tekočine in s kozarčki suho sadje, zelišča, sol ...

Naslednji korak je zavračanje stvari, ki jih ne potrebujemo. Ne vzamemo balonov, letakov, cenenih darilc kot so kemični svinčniki in ostale stvar, ki jih dobimo na ulici ali dogodkih in nimajo prave vrednosti. Dejansko jih hitro vržemo v smeti. Več stvari kot imamo, več bo dela s pospravljanjem in urejanjem. To nam bo vzelo več časa. Čas pa je najbolj dragocen. Raje ga namenimo sebi, prijateljem ali družini.

Ogromno odpadkom se izognemo pri nakupovanju rabljenih stvari in oblačil. V Sloveniji imamo veliko trgovin z rabljenimi predmeti in oblačili. Veliko imamo Centrov ponovne uporabe po vsej Sloveniji. Sicer pa so trgovine na zemljevidu na spletni strani maminavrtu.si. Raje stvari popravimo, kot zavržemo in kupimo nove. Tako jim damo priložnost, da so z nami še nekaj časa in nismo del te nore potrošniške družbe, ki kupuje, rabi in zavrže.

Prav tako se izognemo odpadkom na poti, na pikniku ali sejmih. Na nas je, da se odločimo, da bomo s seboj nesli svojo jeklenko ali stekleničko in se izognili plastiki. Ni nujna uporaba plastike za enkratno uporabo. Mnogo dogodkov je zdaj naravnana k trajnosti in uporabi organskih materialov pri postrežbi, a še vedno ni dobro označeno, kako te odpadke pravilno ločiti. Pozanimajte se sami. Mar nam mora biti, saj mi soustvarjamo prihodnost. Izbirajmo prostore, kjer so okolju bolj naklonjeni. Na primer Piknik pri kozolcu omogoča uporabo njihovih kozarcev, krožnikov in pribora. Detergenti in mila so na voljo po sistemu polnitve ali refill-a.

Odločajmo se za dobro okolja in svojega zdravja.

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.