"Žena ima že 13 let raka. Bolezen se je razširila, rak na hrbtenici je zdaj v četrtem stadiju, stanje se drastično je poslabšalo, zato bila hospitalizirana. Po dveh dneh v bolnišnici ni mogla več hoditi. Od prsi navzdol je negibna, rak ji je uničil črevo, napovedali so ji stomo, zato se je odločila, da se bo poslovila in bo to storila s prevelikim odmerkom morfina. Prvič so jo našli in rešili," nam je v pogovoru povedal soprog 63-letne Vesne Prijatelj, ki se je prejšnji teden zaradi smrtonosne bolezni na ljubljanskem onkološkem inštitutu želela posloviti od življenja.
Gospa je, glede na to, da ima raka v četrtem stadiju, ob odhodu v bolnišnico spakirala tudi zdravila proti bolečinam. "Gre za kup tablet, med njimi je bil tudi morfin. Kapljice morfina si sicer dozira glede na bolečino, in ko je šla v bolnišnico, je s sabo vzela dve steklenički."
Vesna si je po tem dogodku priskrbela dokument, ki ga je imela v svoji kartoteki, v katerem je izrazila željo, da v takšnih ali podobnih primerih ne želi več oživljanja, kamor sodi tudi kisik in infuzija s protistrupom, s katerim se učinek morfina izniči, nam je povedal njen mož in nadaljeval: "Po dveh dneh je prišla toliko k sebi, da je poskusila oditi še drugič. Spet so jo našli in spet niso upoštevali njenih želja, jo oživljali in rešili. Stroka jo je nato ocenila, da je psihični bolnik in jo poslali na zaprti oddelek Psihiatrične klinike Polje, kjer so ji vzeli vse, tudi telefon. Tudi temu je nasprotovala, a ko te enkrat prevzame sistem, lahko s tabo počnejo, kar želijo. In prav to bi rad sporočil javnosti, da sistem lahko prevzame tvoje življenje in tvoje telo, čeprav nikomur nisi škodoval in nikomur nič naredil! Povsem so jo razčlovečili, komaj jih je prepričala, da so ji dovolili imeti plastenko z vodo, ker ima cevko, da lahko po njej pije."
Onkološki inštitut: Informacij ne moremo posredovati
"V Sloveniji je človek, ki noče več živeti v trpljenju, obravnavan kot duševni bolnik. Zdravniška stroka si medsebojno potrjuje odločitve in zakonski okvir jim daje vsa orodja, da ukrepajo tudi proti volji posameznika – tudi če gre za pri polni zavesti izraženo željo po koncu trpljenja," pretreseno pojasnjuje Vesnin mož.
O dogodkih smo vprašali pristojne na onkološkem inštitutu, kjer so nam odgovorili le, da nam zaradi varovanja podatkov o konkretni obravnavi posameznega pacienta ne morejo dati: "Podatki o zdravstveni oskrbi pacienta so zaupni in jih lahko posredujemo samo pacientu ali osebi, ki jo je pacient za posredovanje podatkov pooblastil."
Vesnin soprog nam je medtem povedal, da so aktivirali tudi odvetnike in po različnih poteh poskušali pritisniti na ustanove: "Jaz sem z njo nekako na zvezi in posledica tega je, da so jo v četrtek spet premestili na onkologijo," nam je še povedal. "Njena glava deluje, zato vse, kar se dogaja, toliko težje razume, žal je telo negibno. Zato se je najbrž tudi odločila za ta korak, kar sam kot mož razumem in podpiram. Pa še eno zadevo bi izpostavil: Pri vseh kadrovskih težavah naše policije, so se pri njej takoj, ko so jo premestili na psihiatrijo, oglasili policisti in z njo opravili razgovor."
"O prvem incidentu me sploh niso obvestili!"
Soprog je poskušal izvedeti, kako bo odslej potekalo Vesnino zdravljenje, a so mu dali le telefonsko številko, na katero lahko pokliče v ponedeljek, sredo ali petek od 12.00 do 15.00, ko bo dobil informacije: "To pomeni, da moram zdaj vsaj dva dneva čakati, da bom izvedel, kaj bodo z njo zdaj delali," je jezen soprog, ki pojasnjuje še, da je napisal več pritožb zaradi postopka, v katerem so njegovo ženo obravnavali, a odgovora ni prejel, kljub temu da ima dokument, s katerim ga je pooblastila, da lahko prejema vse informacije o poteku njenega zdravljenja.
"O prvem incidentu me sploh niso obvestili. Ko sem prišel na obisk, sem jo našel zvezano na posteljo in z masko na obrazu. Šele ko sem zahteval informacije, so mi povedali, kaj se je dogajalo!"
V preteklosti sta se z Vesno večkrat pogovarjala o njeni usodi po trenutku, ko se bolezen razširi do trenutne faze. "Kot sem že povedal, je po prvem incidentu sama pridobila dokument, da zavrača medicinsko pomoč. Pokazala mi ga je, zato sem vedel, da namerava to ponoviti. Če tako bolan človek sprejme odločitev, da to ni več življenje, mislim, da je treba odločitev spoštovati. Sledilo bi namreč negibno ležanje, s stomo, sledil bo najbrž tudi kateter in nato gledanje 24 ur na dan v strop – ne vem, ali je to sploh življenje. Zdravniki se izgovarjajo na zdravniško etiko, češ da morajo pomagati, a se pri tem sprašujem, kakšna je to pomoč, če človeku podaljšajo za nekaj mesecev trpljenja."
Gospa bo po vsej verjetnosti zdaj šla domov, njen soprog se zaveda, da bo prej ali slej svojo namero ponovila, zaradi česar se bo znašel v težavah: "Zdravniki vedo, da se ne more premikati, ne smem pustiti v njeni bližini toliko morfina, da bi si poskušala spet vzeti življenje. Hkrati pa mora, glede na to, da je rak v četrtem stadiju, prejemati zdravila proti bolečinam. Onkologinja, s katero sem se po prvem incidentu pogovarjal, mi je povedala, da se ravno zaradi teh razlogov, ni želela posloviti doma."
* Fotografije so simbolične.
Podaljševanje trpljenja hudo bolnih ljudi nima z zdravniško etiko čisto nič opraviti. Ko pridjeo zdravniki do točke svoje nesposobnosti - to je nezmožnosti zdravljenja oz. zagotavljanja vsaj osnovne kvalitete življenja, bi moral bolnik imeti IZBIRO.
Zdravniki zdravijo!!!! Torej rešujejo življenje!!!!! Če želite delati samomore jih delajte sami!!!!!!. Me boli k.... kako ali s štrikom, vrečko ali kemijo iz drogerije
Odprite si oči preden komentirate. Če bi gospa uspela narediti samomor na OI potem bi mogoče bila drugačna novica. Takrat bi brali o bogem možu in grdih zdravnikih, ki niso prepoznali stiske pri njegovi ženi in so jo pustili v… ...prikaži več smrt, brez da bi ji ponudili psihološko pomoč... Lahko jo domov vzame in ji naštima stekleničko morfija, pa naj doma stori tisto kar si je želela, posebej, če jo v tem podpira. A ne vidite to prelaganje odgovornosti? Zakaj, da jo zdravnik ali med. sestra nosi na duši?