Zimski regres vas bo udaril pri otroških dodatkih in vrtcu, ampak …

V zakonu o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov piše, da se "zimski regres, prejet za leto 2025, /…/ ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic na podlagi zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev". Zakaj v zakonu piše, da se ne upošteva le zimski regres, prejet za leto 2025? Se bo kasneje upošteval?

"Zimski regres se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v letu 2025 ni upošteval izključno zaradi posebne, prehodne zakonske ureditve. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je sicer predlagalo, da se zimski regres sistemsko ne bi štel med dohodke pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Vendar je Ministrstvo za finance, ki je pripravilo končni predlog zakona, sprejelo kompromisno rešitev, po kateri je bila izjema omejena le na zimski regres, prejet za leto 2025. Ta izjema je bila torej enkratne in začasne narave ter ne pomeni splošnega odstopa od načel Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)," so nam pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Letošnji regres se bo upošteval v celotni višini

"Ker za zimski regres, prejet za leto 2026, takšna posebna zakonska izjema ni bila določena, se bo ta skladno s trenutno veljavno zakonodajo štel kot dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev. To pomeni, da se bo obravnaval enako kot drugi dohodki iz zaposlitve," so nam razložili.

Zimski regres je letos znašal  638,86 evra. Če bi se upošteval (in v prihodnje se bo!), bi v družini, kjer sta zaposlena oba starša in imata enega otroka, mesečne prihodke na družinskega člana dvignil za več kot 35 evrov. To je v tretjem in četrtem dohodkovnem razredu skoraj polovica širine dohodkovnega razreda, kar pomeni, da bi vsi, ki so bili višje od sredine razreda, padli v višji dohodkovni razred. V primeru dveh otrok bi se zaradi zimskega regresa staršev dohoden na družinskega člana dvignil za skoraj 27 evrov, v primeru treh otrok pa za 21.

Saša Despot

"Načeloma se regresi (tako letni kot zimski) upoštevajo zato, ker ZUPJS temelji na ugotavljanju dejanskega materialnega položaja posameznika oziroma družine v daljšem časovnem obdobju, praviloma v preteklem letu. Regres predstavlja dohodek, ki ga posameznik prejme v celotni višini in mu povečuje razpoložljiva sredstva, ne glede na to, da je lahko delno ali v celoti davčno ugodnejše obravnavan. Davčna obravnava (npr. neobdavčenost do določene meje) namreč ne pomeni, da dohodek ne vpliva na materialni položaj," so pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

"Letni regres se zato upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do javnih sredstev, ker ne gre za povračilo stroškov v zvezi z delom, temveč za plačilo v zvezi z delom. Enako velja tudi za druge dohodke, ki se pri ZUPJS upoštevajo v celoti, četudi so po davčni zakonodaji delno ali v celoti oproščeni dohodnine (npr. zaradi splošne olajšave, pri pokojninah ali pokojninskih rentah)," so še dodali.

Neobdavčen ali neobdavčljiv, to je ključna razlika 

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa, da se upoštevajo "obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine". Čeprav ogromna večina zaposlenih od zimskega in poletnega regresa ne plača dohodnine, pa regres ni oproščen plačila dohodnine, ampak se do določene višine le ne všteva v davčno osnovo za plačilo dohodnine, če je višji, pa je obdavčen. Zimski regres nad zneskom 638,86 evra se je tako lani skladno z zakonom upošteval kot izplačilo poslovne uspešnosti.

Ali se regres upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, je pred leti odločalo sodišče. Pravna mreža je menila, da se regres do višine povprečne plače, ki je oproščen prispevkov in dohodnine, ne bi smel upoštevati, prav pa jim je dalo tudi višje delovno in socialno sodišče, a je nato vrhovno sodišče decembra 2022 odločilo, da se mora upoštevati, saj regres ni oproščen dohodnine, ampak se do določene višine le ne všteva v dohodninsko osnovo. Več lahko preberete tukaj.

"Iz ugotavljanja upravičenosti do javnih sredstev so izvzeti dohodki, ki niso zajeti v 12. členu ZUPJS oz. so izrecno izključeni iz upoštevanja, pri čemer zakon loči med letnimi (otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, državna štipendija, subvencija malice, subvencija kosila) in mesečnimi pravicami (denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, zdravstveni pravici)," so še pojasnili na ministrstvu. 12. člen pa je zelo dolg, kar pomeni, da se ogromno dohodkov upošteva: 

12. člen

(1) V dohodek, ki se upošteva, se štejejo dohodki in prejemki vseh oseb, in sicer:

1.      obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine;

2.      pokojninske rente in odkupne vrednosti, izplačane skladno z zakonom, ki ureja prvi pokojninski sklad Republike Slovenije in preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb, ter dodatne starostne pokojnine na podlagi zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

3.      dohodki, razen povračil stroškov, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka;

4.      preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, pri otrocih in pastorkih iz 2. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona pa do višine minimalnega dohodka, ki bi jim pripadala po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke, če ne bi imeli drugih dohodkov;

5.      nagrada skrbniku skladno z zakonom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja;

6.      plačilo dela rejniku, ki se izplačuje iz proračuna skladno z zakonom, ki ureja rejniško dejavnost;

7.      starševski dodatek;

8.      otroški dodatek brez dodatka za enostarševsko družino in brez dodatka za otroka, ki ni vključen v vrtec, zmanjšan za 20 % višine otroškega dodatka za prvega otroka iz prvega dohodkovnega razreda;

9.      denarna socialna pomoč, razen izredna denarna socialna pomoč;

10.   varstveni dodatek;

11.   državna štipendija, zmanjšana za znesek, ki je enak dodatku za bivanje, dodatku za uspeh ter dodatku za štipendiste s posebnimi potrebami;

12.   dodatek za aktivnost po predpisih, ki urejajo zaposlovanje;

13.   dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ;

14.   rente iz življenjskega zavarovanja po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;

15.   veteranski dodatek po zakonu, ki ureja področje vojnih veteranov;

16.   invalidski dodatek in družinski dodatek po zakonu, ki ureja področje vojnih invalidov, ter nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;

17.   sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih dobiva oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, v polovični višini prejetih sredstev;

18.   prejemki za delo pripornikov in obsojencev;

19.   pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo skladno z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo skladno z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, namenjene za preživetje, zmanjšane za višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posamezni osebi, če ne bi imela drugih dohodkov, kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, razen pomoči v obliki denarnih sredstev, za katere dajalec sredstev opredeli namen porabe;

20.   pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje sta skladna z zakonom, ki ureja ustanove, namenjene za preživetje, zmanjšane za višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posamezni osebi, če ne bi imela drugih dohodkov, kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, razen pomoči v obliki denarnih sredstev, za katere dajalec sredstev opredeli namen porabe;

21.   plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah po uradni metodologiji Evropske unije za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki so namenjena vodenju knjigovodstva v povezavi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena z zakonom, ki ureja dohodnino;

22.   dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljeni zaslužek ter razen dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v miru ter v izrednem in vojnem stanju);

23.   dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o službi v Civilni zaščiti, razen nadomestila plače;

24.   obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja davke na dobitke pri klasičnih igrah na srečo.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev ter prispevka k plačilu družinskega pomočnika upoštevajo tudi naslednji dohodki:

1.      dediščine;

2.      volila;

3.      izplačila, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zavarovanja za primer bolezni, poškodbe ali invalidnosti, katerega zakon, ki ureja zavarovalništvo, ne določa kot obvezno zavarovanje;

4.      drugi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ne glede nato, ali so oproščeni plačila dohodnine, razen:

-  subvencije, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz proračuna za določene namene, razen subvencij, ki jih posameznik prejme v zvezi z doseganjem dohodkov iz dohodka iz zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjskih pravic in kapitala;

-  subvencija, ki pripada mladi družini kot spodbuda za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja po zakonu, ki ureja nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo in subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja;

-  enkratne denarne pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu, ki ureja obrambo, in zakonu, ki ureja notranje zadeve;

-  enkratna solidarnostna pomoč, ki jo izplača sindikat svojim članom z namenom nudenja materialne pomoči v primerih socialne ogroženosti ter v primerih reševanja izjemnih razmer (kot so smrt, naravne in druge nesreče), če je izplačana pod pogoji, ki so določeni z aktom, ki ga sprejme reprezentativni sindikat na ravni države;

-  povračila škode za sredstva, ki jih je zavezanec dal na razpolago za obrambne potrebe in za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu z zakonom, ki ureja obrambo, zakonom, ki ureja materialno dolžnost in zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi nesrečami;

-  dohodki, povezani s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ki jih kot izjeme določi minister, pristojen za socialne zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, in ki ne predstavljajo dohodka oziroma nadomestila za izpad dohodka, ampak so namenjeni povračilu stroškov, povezanih z opravljanjem dejavnosti;

-  štipendije in drugi prejemki, izplačani osebi, ki je vpisana kot učenka ali učenec (v nadaljnjem besedilu: učenec), dijakinja ali dijak (v nadaljnjem besedilu: dijak) ali študentka ali študent (v nadaljnjem besedilu: študent), v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem na podlagi posebnih predpisov, in sicer iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna in od navedenih prejemkov, ki jih financira tuja država ali mednarodna organizacija oziroma izobraževalna, kulturna ali znanstveno-raziskovalna ustanova, razen prejemkov, ki so prejeti kot nadomestilo za izgubljeni dohodek ali v zvezi z opravljanjem dela oziroma storitev;

-  prejemki, izplačani za kritje šolnine in stroškov prevoza ter prebivanja osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, ki jih izplača pristojni organ za zaposlovanje, ustanova, ustanovljena z namenom štipendiranja, ki ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali bodoči delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s prejemnikom;

-  prejemki, ki so namenjeni plačilu izobraževanja ali usposabljanja;

-  prejemki, namenjeni pokritju stroškov prehrane med delom in prevoza na delo ter stroški v skladu z 2., 3., 4. in 5. točko 107. člena in četrtim odstavkom 108. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 33/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odločba US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 71/12 – odločba US, 75/12, 94/12 in 52/13).

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri uveljavljanju pravice do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanja plačila vrtca kadrovska štipendija za študij v Sloveniji ter dohodek dijakov in študentov za opravljeno začasno in občasno delo na podlagi napotnice ne upoštevata do višine minimalne plače, določene v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo, kadrovska štipendija za študij v tujini pa do višine minimalne plače, določene v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo, povečane za 60 odstotkov.

(4) Podrobnejšo opredelitev podatkov o dohodkih iz 1. točke prvega odstavka tega člena, ki jih zagotavlja Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DURS), določi minister, pristojen za socialno varstvo, ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance.

(5) Neprejemanje prejemkov iz 4. točke prvega odstavka tega člena se ugotavlja zlasti s predlogom za izvršbo, potrdilom sodišča o njegovi vložitvi, sklepom o izvršbi, z dokazilom o neuspeli izvršbi ali s potrdilom pristojnega ministrstva, da je začel teči postopek za izterjavo iz tujine.

(6) Če v primeru iz 17. točke prvega odstavka tega člena oseba dokaže, da nego in pomoč nudi v nižji vrednosti, se kot dohodek upošteva višina sredstev v polovični višini teh sredstev.

(7) Dohodki in prejemki iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov in prejemkov.

(8) Pri ugotavljanju materialnega položaja se ne upošteva osebe, ki je neutemeljeno opustila uveljavljanje pravice do dohodkov iz prvega odstavka tega člena, ki bi vplivali na socialno-ekonomski položaj te osebe ali drugih oseb, ki se poleg nje upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, kljub temu pa se pri uveljavljanju pravic po tem zakonu upoštevajo njeni dohodki in premoženje. V dohodke iz prejšnjega stavka se ne štejejo pravice po tem zakonu.

janez.zalaznik@styria-media.si