Slovenija
1 ogledov

Živim sto metrov od kraja največjega ropa

Predsednik je razpisal volitve v evropski parlament. Žurnal24 main
Tretji predsednik samostojne Slovenije redko izraža svoja konkretna stališča, zato smo mu zastavili konkretna, tudi provokativna vprašanja.

Gospod predsednik, premier Janša izvršuje rebalans proračuna, nekateri ministri že zategujejo pasove. Boste tudi vi kaj prispevali v to finančno skledo?
Mogoče je to vprašanje za moj urad, saj zdaj pregledujemo finančno stanje.

Vaš proračun znaša štiri milijone evrov, od tega jih je 1,5 milijona namenjenih potovanjem. Bo dovolj?

To še preučujemo. Najbrž bo potrebna kakšna dopolnitev.

Če vas prav razumeva, razmišljate, da bi bilo treba povečati proračun?
Tudi to je možno.

Je to dober zgled v času inflacije?
Inflacija je tu in izgleda, da moramo dajati, nismo pa čisto mehanični. Mislim, da ni dobro, da se okoli inflacije razvijajo demagoški argumenti. Tu je treba stvari preračunati; finance so stvar preračunavanja.

Rezidenca: jo želite ali ne?
To ni pomembno, pomembno je, ali je za to državo prav, da ima predsednik rezidenco.

Se počutite ogroženega?
Ogroženega se ne počutim. Bi pa opozoril, da imamo na področju prevencije v Sloveniji potrebo po izboljšanju. Pri nas so bila storjena nekatera kazniva dejanja, ki se ne bi smela zgoditi, kot je denimo uboj nekega mirnega obiskovalca diskoteke ali pa rop neke banke v središču Ljubljane. Tu bi prevencija morala biti močnejša, pa ni bila.

Toda, pobuda okoli vprašanja varnosti je prišla iz vašega urada!
Da, moj urad je opozoril na vprašanje varnosti, ki je relevantno. Ne glede na to, da stanujem v večstanovanjski stavbi – mimogrede, sto metrov od kraja, kjer je bil izvršen največji bančni rop v zgodovini Slovenije.

Türk je zadovoljen s svojim stanovanjem na Pražakovi in pravi, da vprašanje rezidence ni njegova osebna želja. © Boštjan Tacol

 
Ali predsednik republike potrebuje rezidenco?
Mislim, da bi bilo prav, da ima predsednik Republike Slovenije kot institucija na voljo tudi rezidenco.Sicer pa je bila tematika rezidence sprožena že pred leti.

Med kampanjo ste izjavili, da ste s svojim stanovanjem na Pražakovi zadovoljni. Kaj se je spremenilo?
Nič se ni spremenilo. S svojim stanovanjem sem zadovoljen. Vprašanje rezidence ni vprašanje moje osebne želje.

V sosednjih državah je rezidenca obvezna le na Madžarskem. Avstrijci so jo prodali, Stipe Mesić živi v meščanskem stanovanju sredi Zagreba, celo nemški predsednik ne biva v rezidenci.
No, niste našteli vseh sosednjih držav in vaša statistika je daleč od popolnosti. Večina držav ima rezidenco.

Veliko je govora o simbolih države, ki naj bi jih primanjkovalo. Se tukaj s premierjem Janšo strinjata?
Če nimamo na naših mejah izobešene zastave, je to po mojem mnenju površnost. Meje niso bile odpravljene, odpravljene so bile fizične ovire za prestopanje meja. Ampak Slovenija je država, ki državne meje ima. To je le en primer, ki kaže na naš površen odnos do simbolov države, in strinjam se s predsednikom vlade, da je tu treba nekaj popraviti.

Pri rebalansu proračuna bo očitno prišlo do zmanjšanja proračuna za obrambo. Ali se kot vrhovni poveljnik oboroženih sil bojite, da bo s tem zmanjšana obrambna sposobnost Slovenije?
Verjamem obrambnemu ministru, ki meni, da je v okviru sprememb možno to narediti na način, ki ne bo oslabil obrambne sposobnosti države in njenih mednarodnih obveznosti.

Ali imamo v Sloveniji tajkune?
Izraz tajkun je izposojen od drugod in se uporablja zelo površno in bolj v smislu etiketiranja kot pa v smislu resne analize. Te terminološke inovacije mi niso posebno všeč, ker premalo povedo o problemih, za katere gre. Sem za to, da se pri nas tudi konkurenca in vsi odnosi, ki nastajajo na trgu, urejajo v skladu s pravom. Če pri tem uspešni ljudje povečujejo bogastvo, je to tudi za družbo dobro. Nisem za stigmatizacijo ljudi, ki so uspešni gospodarstveniki.

Türk kot uspeh Janševe vlade ocenjuje visoko gospodarsko rast. Kot neuspeh pa vidi njeno premajhno odločnost pri zajezitvi inflacije. © IFP

 
Torej ne podpirate vojne proti tajkunom, ki jo vodi vlada?
Vojna proti tajkunom je spet neka metafora, ki ne pove veliko o vsebini.

Kaj pa menite o menedžerjih, ki so na nehigieničen način poceni prišli do vrednega premoženja na račun malih delničarjev?
Če se je to zgodilo po predpisih, je težko kritizirati gospodarsko početje. Moramo se navaditi, da mora v tržnem gospodarstvu vsakdo ščititi svoje interese. Treba je tudi izpostaviti moralno dimenzijo tovrstnih dejanj. Poudarjam, rešitve so v izpopolnitvi pravnega sistema, v uporabi prava in ne v moralnih obsodbah.

Vendar je politika tista, ki postavlja pravni okvir!
Gotovo, v tržnem gospodarstvu je kvalitetno pravo izredno pomembno in tega se moramo naučiti. Rad bi, da se o pravu pri nas razpravlja z največjo resnostjo in da se resnično skrbi za to, da bomo imeli kvaliteten pravni sistem.

Kateri je po vašem mnenju največji uspeh Janševe vlade?
Lepa gospodarska rast je prav gotovo nekaj, kar moramo ceniti, četudi se je treba seveda vprašati, kakšna je struktura te rasti. Mnogi ljudje pri nas so od gospodarske rasti nekaj imeli.

Kaj pa neuspeh?
Če vzamemo vprašanje inflacije in tempa, s katerim je vlada posegala v ta vprašanja, mislim, da je tukaj prišlo do razočaranja v javnosti. Od vlade se je pričakovalo, da bo delovala hitreje in bolj odločno.

Ali se Pahorjevim socialdemokratom lahko zgodi tisto, kar se je zgodilo Peterletu?
Predsedniške volitve so bistveno drugačne od parlamentarnih. Imamo kritične in skeptične volivce. Mislim, da je količina priprav, ki gredo v prihodnje volitve, razumna.

To, kar se je zgodilo leta 2004, ko je SDS LDS premagala na koncu, oponira vaši trditvi.
Takrat so bile okoliščine drugačne, treba je gledati celotno obdobje vladavine LDS in razumeti razloge, zaradi katerih je opozicija organizirala takšno nasprotovanje nadaljevanju LDS-ove vladavine.

Ali ste lahko malo bolj konkretni?
Ne, ni treba, da bi bil konkreten. Te okoliščine so znane, govorimo o času pred volitvami.

Predsednik podpira gradnjo džamije v Sloveniji. © Žurnal24

 
Ste za gradnjo džamije v Ljubljani?
Sem. S tem, ko izrekam podporo, dajem neko pomoč v tem procesu.

Kako gledate na položaj Romov v Sloveniji? Kaj bi storili vi , če bi bili predsednik v času dogodkov v Ambrusu ?
Takrat se ni dalo več veliko storiti s položaja predsednika države. Tisto je bila krizna situacija, v kateri je vlada nastopila razmeroma pozno.

In kaj bi naredili vi ?
Jaz bi dal situaciji primerno stališče. Ne bi pa se angažiral v aktivnostih, za katere bi ocenil, da so očitno prepozne.

Kaj bi pa dejali?
Tega vam ne morem povedati, odvisno je od okoliščin in situacije.

Te so znane.  
 

Dolgočasne predsednikove anekdote

Sanjske počitnice: Septembra 2006, Antibes, blizu Nice, kjer imajo čudovit Picassov muzej.

Kaj ima Ljubljana, česar nima New York? Ljubljana ima valovite sprehajalne površine sredi mesta, kot so na Rožniku. Central Park je raven.

Katera gospodinjska opravila opravljate popolnoma sami? Zamenjava žarnic.

Najboljša plača do zdaj? Pomočnik generalnega sekretarja ZN; mesečna plača je bila 13 tisoč dolarjev neto.

Vem, ampak ni treba, da jih sedaj rekapituliramo za nazaj.

Kako bi rešili problem izbrisanih?
Z uresničitvijo sodbe ustavnega sodišča.

Menite, da predlog vlade, ki bi to rešila samo z zakonom, ni pravi način?
To je eden od načinov. Eden od načinov je navadni zakon, drugi način je ustavni zakon, lahko je tudi brez posebnega zakonskega okvira; načinov je več. Važno pa je, da se v parlamentu formulira neka politika, en okvir, ki bo omogočal to rešitev. In jaz ne vidim, da bi se to zgodilo.

Kaj menite o referendumu o vstopu Hrvaške v EU?
Ni potreben.

Mogoče bi bilo dobro narediti korak k izboljšanju medsosedskih odnosov tudi tako, da bi predsedniku Mesiću predlagali medsebojno priznanje manjšin?
Za to idejo nisem slišal nikoli prej in ne vidim, v čem bi lahko pomagala. Italijani in Madžari živijo pri nas kot avtohtoni manjšini. To so objektivne okoliščine, ki jih je treba upoštevati. Mislim, da ustvarjanje nekih novih aranžmajev ne more samo po sebi prispevati k izboljšanju odnosov ali pomagati vstopu Hrvaške v EU.

Ali bi bilo dobro priznanje manjšin?
Mislim, da je komunikacija živa, da odnosi med ljudmi niso ukinjeni z državno mejo in da postavljeno vprašanje ne definira odnosov med državama. Ne vem, ali bi bilo priznanje manjšin dobro, in tudi ne vem, ali bi bilo potrebno.

O čem se bosta z Mesićem pogovarjala 1. februarja v Črnomlju?
Gre za spoznavanje, od tega kontakta se ne sme pričakovati preveč. Odnosi med državama so v osnovi dobri, so tudi nerešena vprašanja in verjetno bova tudi o tem rekla kakšno besedo.

 
 

Ni dobro pretiravati s statusom eksperta za Balkan. Slovenija ima določena znanja in informacija; upoštevati pa mora, da jih imajo tudi drugi.

Danilo Türk

 
Kako naj ravna Slovenija pri priznanju Kosova, ne da bi ogrozila svoje interese v Srbiji?
Slovenija bo ravnala resno in odgovorno. Mislim, da je ključnega pomena usklajevanje znotraj EU.

Ali še gojite kakšne ambicije v zvezi z ZN? Nekateri viri pravijo, da želite postati generalni sekretar ZN, da ste zato kandidirali za predsednika republike. Je kaj na tem?
Občudujem domišljijo vaših virov, nobenih takih ambicij ne gojim. Biti predsednik suverene države je največ, kar se da doseči. Tej funkciji se popolnoma posvečam.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.