Študija, ki jo je objavila avstrijska vlada, ugotavlja zdravstveno grožnjo s strani gensko spremenjenih (GS) rastlin. Obstaja nevarnost za človeško zdravje in zmožnost razmnoževanja.
Miši, hranjene z GS koruzo, so imele v tretji in četrti generaciji manj potomcev, in te razlike so
bile statistično značilne. Miši, hranjene z gensko nespremenjeno koruzo, so se razmnoževale bolj
uspešno. Slednje lahko pripišemo razliki v viru hrane, Greenpeace v sporočilu za javnost povzema
ugotovitve profesorja za veterinarsko medicino na Univerzi na Dunaju in vodilnega avtorja študije
Jürgena Zenteka.
|
Igranje genetske rulete z lastnimi prehranskmi pridelki je kot igranje ruske rulete s potrošniki in javnim zdravjem. Jan van Aken |
|
"Zdi se, da GS živila učinkujejo kot kontracepcija in potencialno lahko privedejo do neplodnosti – če to ni zadosten razlog za zaprtje celotne biotehnološke industrije enkrat za vselej – res ne vem, na kakšne vrste nesrečo čakamo," meni strokovnjak s področja genskega inženiringa pri Greenpeace International Jan van Aken.
Avstrijski znanstveniki so z laboratorijskimi mišmi izvedli več dolgoročnih poskusov hranjenja v obdobju 20 tednov. Ena izmed študij je bila tako imenovana reproduktivna ocena z večkratnim vzrejnim poskusom, v kateri je enaka starševska generacija večkrat rodila večje število mladičev. Starše so krmili s hrano, ki je vsebovala 33 odstotkov GS vrste koruze ali zelo sorodno ne-GS vrsto. Pri miših, ki so bile hranjene z GS koruzo, so v primerjavi s kontrolno skupino ugotovili statistično občutno zmanjšanje števila mladičev in njihove teže v tretji oziroma četrti generaciji mladičev.
Ta vrsta GS koruze pripada Monsantu in je tolerantna na herbicide ter odporna na določene zajedavce. Za gojenje in uporabo v prehrambene namene je bila odobrena v različnih državah, vključno z Argentino, Japonsko, Filipini in Južnoafriško republiko. V Mehiki in Evropski uniji pa je odobrena za uporabo za živila in krmo.
